Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

SSKJ²
slíšati -im nedov. in dov. (í ȋ)
1. s sluhom zaznavati: govôri glasneje, da bomo slišali; nekaj trenutkov je bilo slišati samo dež; slišala je korake pred hišo; iz vasi je bilo slišati lajanje psa; ali ne slišiš, da zvoni; niso slišali, kdaj je odprla vrata; njenih besed ni razločno slišal; zaradi glasnega smeha niso slišali zvonca; iz sosednje sobe se je slišalo petje / slišali smo morje, kako tiho pljuska / naredil se je, kot da ni slišal; pren., ekspr. slišim peti praznino, tišino
// nepreh. biti sposoben dojemati zvoke, glasove: na levo uho ne sliši; kljub starosti še dobro sliši; po poškodbi popolnoma nič ne sliši; vedno slabše sliši
2. seznaniti se s čim s poslušanjem: hotel je slišati še bratovo mnenje; ne morem razpravljati o tem, ker prvega predavanja nisem slišal; slišati je bilo pritrjevanje; vsak rad sliši dobre stvari o sebi / ekspr. to sem slišal na lastna ušesa / tega pevca še nisem slišal njegovega petja; publ. slišimo se spet jutri ob isti uri ta radijska oddaja bo spet na sporedu jutri ob isti uri / ekspr. to se lepo sliši, res pa najbrž ni
// izvedeti kaj iz pripovedovanja ljudi: slišal sem praviti, kako je strog; ali ste že slišali novico; o novem učitelju so slišali samo dobre stvari; slišali smo, da so te smuči dobre; to sem že v šoli slišal / iron. lepe stvari sem slišal o tebi / ekspr. kdo je že kaj takega slišal / pog. o tem se v zadnjem času dosti sliši govori / kot slišim, vam je tudi to že znano
3. v medmetni rabi izraža
a) opozorilo na to, kar se oglasi, zasliši: slišiš, kako dežuje; slišite, letalo
b) omiljen ukaz, željo, spodbujanje: slišiš, kaj ti pravim; res pridi, slišiš; skoči, slišiš, ne boj se
c) podkrepitev trditve: to je naše dvorišče, slišiš, naše; vse je v redu, slišita, lepo je bilo
č) nejevoljo, nezadovoljstvo: ga slišiš, kako vse besede nalašč narobe razume
d) prošnjo za razumevanje, upoštevanje: slišiš, kako naj se ne jezim nate; slišite, kolegica, tako ne gre
● 
pog. pazi, da te kdo ne sliši ne bi bilo dobro, da bi kdo izvedel, kaj si rekel; zastar. posestvo sliši najstarejšemu sinu mu pripada, bo (je) njegovo; ekspr. o tem noče nič slišati o tej stvari se noče pogovarjati; tega ne dopusti, ne dovoli; ekspr. o zdravniku ni hotel nič slišati ni se hotel zdraviti; ekspr. še slišati ni mogel o meni zelo sem mu bil zoprn; ekspr. zelo smo jih slišali ošteli so nas; pog. mene sploh ne sliši več ne uboga; ekspr. kaj še hočeš, saj si slišal očeta saj veš, kakšno mnenje ima oče o tem; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni; ekspr. vse vidi in vse sliši vse opazi, za vse se zanima; zastar. nesi košaro v klet, saj veš, da sliši tja spada; pog. a prav slišim izraža začudenje; kar je rekel, je bilo slišati prijazno je bilo prijazno; je bilo navidezno prijazno
    slišèč -éča -e:
    umaknil se je, slišeč korake; razlike v razvoju govora gluhih in slišečih otrok; sam. gluhi opažajo stvari, ki so za slišeče popolnoma samoumevne
    slíšan -a -o:
    pogosto slišan očitek; nerodno mu je bilo, da je bil njegov samogovor slišan
Pravopis
slíšati -im dvovid., nedov. -èč -éča; -an -ana; slíšanje (í ȋ) koga/kaj ~ lajanje; ~ novico; Ali ga ~iš, kako se laže; slišati kaj o kom/čem ~ dobre stvari o novem učitelju; poud. O zdravniku noče nič ~ |noče se zdraviti|; knj. pog. O tem se dosti ~i govori; Vedno slabše ~i; poud. Slišite, gospa, tako ne gre |izraža nejevoljo, nestrpnost|
slíšati jih -im jih (í ȋ) knj. pog., poud. |biti oštet|
slíšati se -im se (í ȋ) Zvon se daleč ~i; poud. To se lepo ~i, res pa ni |je lepo povedano|; knj. pog. Popoldne se ~iva |te pokličem po telefonu|
Celotno geslo Sinonimni
slíšati -im nedov. in dov.
kaj s sluhom zaznavati
SINONIMI:
knj.izroč. čuti2
GLEJ ŠE SINONIM: govoriti, pripadati, spadati
Celotno geslo Frazemi
slíšati Frazemi s sestavino slíšati:
slíšati trávo rásti, sténe vídijo, stene slíšijo, tího, da bi lahkó slíšali šivánko pásti, tišína, da bi lahkó slíšali šivánko pásti
Celotno geslo Etimološki
slíšati1 slȋšim nedov. in dov.
Celotno geslo Etimološki
slíšati2 – glej slúšati
Pleteršnik
slíšati, slȋšim, vb. impf. 1) hören; težko s., ne s. dobro, harthörig sein; tenko s., dünne Ohren haben, Cig.; na levo uho ne slišim dobro; slišiš? heda! hörst du? napak s., falsch hören; na svoja ušesa s., mit eigenen Ohren hören; s. mašo, die Messe hören, Burg.; — s. sovo, žrjave; (tudi z gen.: razumnih ljudi sem slišal, ich habe es von verständigen Leuten gehört, Levst. [Zb. sp.]); s. koga govoriti, žvižgati, jemanden reden, singen hören; kar Vi pravite, je lepo s. (klingt schön), V.-Cig.; pri vratih ga ni bilo nič s., beim Thor konnte man ihn gar nicht vernehmen; nič ni bilo s., es war kein Laut zu vernehmen; mnogo je s. o tatvinah, man hört viel von Diebereien; ni še bilo s., da bi bil prišel, es verlautete noch nichts von seiner Ankunft; s. je, da —, es heißt, dass —; nič prida ni s. o njem, man hört nichts Gutes von ihm; dober glas se sliši v deveto vas; od sosednjih fara se sliši zvonjenje; sliši se, man hört, es geht das Gerücht, Cig., Jan.; — 2) (gehören, [germ.]).
Prekmurski
slíšati -im nedov.
1. slišati: Hocse náſz Goſzpon Bog vſzigdár rad ſzliſsati SM 1747, 81; Ár ga niſcse ne ſzliſi KŠ 1771, 517; Gda ſzliſimo gláſz iména tvega BKM 1789, 178; Ako ti ta vcſinis ſzlisao bos té recsí SŠ 1796, 32; ſzliſanyem ſzliſali bodete KŠ 1771, 43; Gda rejcsi nyega ſzlisali bodte BKM 1789, 301; ka ti vbôgi szlisali bodejo TA 1848, 26; Kaj ſzem to rejcs ſzliso BKM 1789, 195; nej szam szlisao preklinyati KOJ 1845, 8; je Ni vühou ſzlisalo SŠ 1796, 5; szlisao je glász moj TA 1848, 13; geto ſzo ſzliſali, dicsili ſzo Goſzpodna KŠ 1771, 408; Pilátus pa, gda bi ſzliſao Galileo KŠ 1771, 250; Gda bi pa ſzliſali vucseniczke KŠ 1771, 63
2. poslušati: reics Bosjo ſzlisſimo SM 1747, 81; Goszpodne rano ti ſzlisi moi glász ABC 1725, A7b; Ki je pa ſzliſao i nej je csüo KŠ 1771, 186; vſzigdár ſzo ſzlisali SŠ 1796, 126; Ráj bi csüo, kak pa szlisao KOJ 1845, 49
3. uslišati: Szvéti Ocsa, ſzlissi nász KM 1783, 22; ſzlisſis me prosnye ti SM 1747, 65; Goſzpod szlisi moio prosnyou ABC 1725, A8a; Proſzimo te ſzliſi Proſnye ſzrcz naſi BKM 1789, 73
slíšavši -a -e ko je slišal: Szliſavſi tvojo lübezen i vöro KŠ 1771, 665; vnogo lüſztva prislo na ſzvétek ſzliſavſi, kaj je priſao Jezus KŠ 1771, 307; Szlisavsi szmrt Henrika, páli szo sze notripovüpali KOJ 1848, 9
slíšani -a -o
1. slišan: Gláſz je vRámi ſzliſani KŠ 1771, 8; Záto, ſtera ſzte vu kmiczi pravili, vu ſzvetloſzti bode ſzlisano KŠ 1771, 211; pri Jordáni eta rejcs ſzliſſana z-nebéſz KM 1796, 110
2. uslišan: Za vrejdnoſzt Kriſztusa ſzliſani bodo BKM 1789, 242
slíšani -a -o sam. slišani: Záto je nám potrejbno od toga bole kebzüvati na ta ſzliſana KŠ 1771, 673
Prekmurski
slíšati tudi slǘšati -am nedov.
1. slišati: Da szlisam glász tvoje hvále TA 1848, 20; To gda ſzlisa ſzvé-ti Jou'zef BKM 1789, 28; Z-vühmi [szlüsamo] KAJ 1870, 32
2. poslušati: A zapovedi neſzlisam BRM 1823, 297; On kak ocsa Szlisa glász moj KAJ 1848, 36; Szodecz ti je, právdo nyegvo ſzlisaj BRM 1823, 36; Goszpodne szlisaj kricsanye moje TA 1848, 11; Csti, szlisaj jo z-verov KAJ 1848, 133; ſzliſajte i razmejte KŠ 1771, 50; Vſzigdár nyega rejcs radi ſzlisajte BKM 1789, 356; Postüjte, Szlisüjte BRM 1823, 28; Edno nôto szlüsajte KAJ 1870, 137
3. uslišati: Ti, Goszpodne, szlisas 'zelênye nevolákov TA 1848, 9; Goſzpoud, ti nász ſzlisaj BKM 1789, 434
slǘšani -a -o uslišan: I szlüsan je on vu prosnyi etoj KAJ 1870, 26
SSKJ²
slíšati se -im se nedov. (í ȋpog.
govoriti po telefonu: slišiva se skoraj vsak dan / v redu, se slišimo bomo v stiku
Celotno geslo Sinonimni
slíšati se -im se nedov.
s prislovnim določilom izraža, da je kaj kje prisotno tako, da je jasno zaznavno s sluhom
SINONIMI:
biti slišen, knj.izroč. čuti se, ekspr. doneti, knj.izroč. glasiti se1, knj.izroč. odzivati se, ekspr. oglašati se, star. razglašati se, knj.izroč. zveneti2
GLEJ ŠE SINONIM: zveneti2
GLEJ ŠE: zaznaven
Število zadetkov: 11