slúga -e tudi -a m (ú)
1. stalno najet moški za pomoč pri hišnih delih in za osebno strežbo: sluga je prižgal luči; pozvoniti slugi / vojaški sluga vojak, dodeljen častniku za osebno strežbo / star., kot vljudnostna fraza: sluga pokoren; sluga ponižen
● ekspr. hotel je, da bi bili vsi njegovi sluge da bi mu vsi stregli
2. nekdaj kdor v kaki ustanovi, podjetju opravlja pomožna dela: sluga je položil akte na mizo / občinski, sodni, šolski sluga
3. slabš., navadno s prilastkom kdor je pretirano vdan nadrejenim: njegovi sluge se mu v vsem pokoravajo / okupatorjevi sluge
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
slúga -e tudi slúga -a m, člov. (ú; ú) neobč. služabnik; slabš. vesti se kot ~ |pretirano ponižno|; zgod. občinski ~
slúginja -e ž, člov. (ú) neobč. služabnica
slúgov -a -o (ú), ●slúgin -a -o (ȗ)
slúginja -e ž, člov. (ú) neobč. služabnica
slúgov -a -o (ú), ●slúgin -a -o (ȗ)
Pravopis
Slúga -e in Slúga -a m, oseb. i., psp (ú; ú)
Slúgovka -e ž, oseb. i. (ú) ljud.
Slúgov -a -o (ú), ●Slúgin -a -o (ȗ)
Slúgovka -e ž, oseb. i. (ú) ljud.
Slúgov -a -o (ú), ●Slúgin -a -o (ȗ)
slúga -e m
slúga -e in -a m
Pleteršnik
slúga 1., -e, m. der Diener, Mur., Cig., Jan., ogr.-C., kajk.-Valj. (Rad), BlKr., nk.; Vsak vojak ima svoj'ga slugo, Npes.-K.
Pleteršnik
Gledališče
Število zadetkov: 8
Dostopnost