slína -e ž (í)
prozorna, nekoliko sluzasta tekočina, ki jo izločajo slinavke: v ustih se ji je nabrala slina; po bradi se mu je pocedila, mu je tekla slina; izpljuniti, požreti slino; ekspr. bzikniti slino; s slino zmočiti kaj / penasta slina na ustnicah
● ekspr. ti si dobil vse, mi pa lepo sline cedimo si zaman želimo; ekspr. cediti sline po čem, za čim zelo si česa želeti; pog. sline delati komu vzbujati mu željo po čem; ekspr. požirati sline ob pogledu na jedi zelo si jih želeti; šalj. do smrti bom že živel, če same sline požiram nočem si delati preveč skrbi za obstoj; pog., šalj. kačja slina žganje
// nav. ekspr. tej podobna tekočina: polževa slina; slina na travniških rastlinah
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
slína -e ž, snov. (í) požreti ~o; polževa ~; poud. cediti ~e po čem, za čim |zelo si želeti česa|; šalj. kačja ~ |žganje|
slína -e ž
Pleteršnik
slína, f. der Speichel; lišaj s teščo slino pomaži, pa ozdravi, Levst. (Rok.); nav. pl. sline; sline požirati; sline se mu cedijo iz ust, der Speichel rinnt ihm aus dem Munde; sline se mi cede po čem, der Mund wässert mir nach etwas, = sline cedim po čem; sline komu delati, jemandem den Mund nach etwas wässerig machen, Cig.
Prekmurski
slìna tudi slǘna -e ž slina: Saliva Szlüna KMS 1780, A7; Szlüna Nyál KM 1790, 92(a); i napravo je blato zſzline KŠ 1771, 296; Nej je vrejden li ſzlin BKM 1789, 282
slina samostalnik ženskega spola
Vorenc
slina1 ž, F5, saliva, ſlina; salivosus, -a, -um, kar ima ṡhmáh po ſlinah, kar po ſlinah diſhy; senetiae, ſline eniga ſtarza, ſo ty opravlàvzi; sputum, -ti, pluniz, ſlina
Vorenc
slina -e samostalnik ženskega spola
Besedje16
slina sam. ž ♦ P: 11 (TT 1557, TR 1558, KB 1566, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Črnovrški
Bovški
Število zadetkov: 16
Dostopnost