Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
vzdúšje -a s (ȗ) navadno s prilastkom
1. kar nastane zaradi ravnanja drugega z drugim, vedenja drugega do drugega: vzdušje je postalo napeto; prijateljsko, zaupno vzdušje; v takem vzdušju se ne da delati / delovno, ustvarjalno vzdušje / za boljše vzdušje je kupil steklenico šampanjca razpoloženje / vzdušje pesmi občutje
// kar nastane zaradi nazorov, dogajanja na določenem področju: ugodno politično vzdušje; vzdušje predvolilne kampanje / film prikazuje vzdušje časa
// kar nastane zaradi dogajanja, okoliščin: na ulicah je vladalo praznično vzdušje; pokvariti počitniško vzdušje; pričarati božično, novoletno vzdušje
2. zastar. zrak: vzdušje je precej zatohlo; vlažno vzdušje
Pravopis
vzdúšje -a s, pojm. (ȗ) ~ postaja napeto; delati v dobrem ~u; ~ pesmi občutje
Celotno geslo Sinonimni
vzdúšje -a s
GLEJ SINONIM: občutje, ozračje, zrak
Celotno geslo Etimološki
vzdȗšje -a s
Pleteršnik
vzdȗšje, n. der Luftkreis, Jan., Let.-C., DZ.
Gledališče
vzdúšje -a s
SSKJ²
vónj -a m (ọ̑)
1. hlapi, ki jih oddajajo hlapljive snovi: vonj se širi, ekspr. plava po prostoru; ekspr. vonj se razpuhti, sili, udarja v nos; dajati, oddajati vonj; puščati za seboj neprijeten vonj
// značilnost snovi, teles, ki se zaznava z vohom: navzeti se vonja; vsaka roža ima svoj vonj; zaznati vonj po dimu; kiselkast, ekspr. opojen, oster vonj; močen, prijeten, zoprn vonj; vonj akacij, žganja; vonj po parfumu, svečah; plin brez vonja
// občutek, ki ga povzroča ta značilnost: še zdaj čutim, ekspr. imam v nosu vonj po smrekovih gozdovih
2. voh: razvitost vonja; okus, vonj in drugi čuti
3. ekspr., z rodilnikom značilnost v majhni, komaj opazni stopnji, ki vzbuja, povzroča predstavo, zavest česa: vonj domače govorice / vonj spominov, svobode
Pravopis
vónj -a m z -em pojm. (ọ̑) ~ ciklame; ~ po dimu; redk. voh
Celotno geslo Sinonimni
vónj -a m
značilnost snovi, teles, ki se zaznava z vohompojmovnik
SINONIMI:
vonjava, zastar. dišava
GLEJ ŠE SINONIM: voh
Celotno geslo Etimološki
vọ̑nj -a m
Pleteršnik
vònj, vǫ́nja, m. 1) der Geruchssinn, der Geruch, Cig., Jan., Sen. (Fiz.), Erj. (Som.); — 2) der Geruch, der Wohlgeruch, der Duft, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; (hs.).
SSKJ²
atmosfêra -e ž (ȇ)
1. zračna plast, ki obdaja zemljo, ozračje: raketa je ponesla satelit nad atmosfero; nižje plasti atmosfere / obmorska, tropska atmosfera; vpliv atmosfere na rast
2. duhovno ozračje, vzdušje: ti dogodki so ustvarili težko politično atmosfero; zrasel je v kulturni atmosferi; delo odseva atmosfero časa; atmosfera v dijaškem domu / gorenjska atmosfera v Finžgarjevih kmečkih povestih
3. fiz. enota za merjenje tlaka: tlak je dosegel 300 atmosfer / fizikalna atmosfera tlak 1,03 kiloponda na 1 cm2; tehnična atmosfera tlak 1 kiloponda na 1 cm2
♦ astron. atmosfera plinski ovoj, ki obdaja nebesno telo; kem. atmosfera plin v zaprtem prostoru, v katerem potekajo kemične reakcije; reakcija poteka v dušikovi atmosferi
Pravopis
atmosfêra -e ž (ȇ) ozračje; fiz. tlak 300 atmosfer; fizikalna ~; tehnična ~
Celotno geslo Sinonimni
atmosfêra -e ž
GLEJ SINONIM: ozračje, ozračje
Celotno geslo Etimološki
atmosfȇra -e ž
Pleteršnik
atmosféra, f. die Athmosphäre; — prim. ozračje.
Gledališče
atmosfêra -e ž
Geologija
atmosfêra -e ž
Geografija
atmosfêra -e ž
SSKJ²
píš -a m (ȋ)
kratkotrajen, navadno oster, močen veter: piš nastane, poneha, utihne; jesenski, večerni piš; lahen, ekspr. leden piš; kakor piš je šla novica od hiše do hiše / smreke so se zibale v pišu
// pihanje: piš burje, vetra; pren., ekspr. piš kuge
Število zadetkov: 147