obledèl -éla -o in obledél -a -o [-u̯] (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ napis
obledélost -i ž, pojm. (ẹ́)
Zadetki iskanja
Pravopis
SSKJ²
obledéti -ím dov., oblédi tudi oblêdi (ẹ́ í)
1. izgubiti prvotno izrazito barvo: blago je že obledelo; slike so precej obledele / barva sčasoma obledi
// star. prebledeti: ob tej novici je obledel; obledeti od jeze, strahu / obraz mu je obledel
2. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezde so obledele
3. knjiž. postati manj izrazit: hudo doživetje je nekoliko obledelo; spomin nanj je obledel
1. izgubiti prvotno izrazito barvo: blago je že obledelo; slike so precej obledele / barva sčasoma obledi
// star. prebledeti: ob tej novici je obledel; obledeti od jeze, strahu / obraz mu je obledel
2. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezde so obledele
3. knjiž. postati manj izrazit: hudo doživetje je nekoliko obledelo; spomin nanj je obledel
- obledèl in obledél -éla -o:
obledel napis; obledele zavese
SSKJ²
sijájen -jna -o prid., sijájnejši (ȃ)
1. ki ima sijaj: sijajen emajl, lak; sijajna površina pohištva; sijajen in moten
2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v zelo veliki meri: imeti sijajno frizuro, obleko; parada je bila sijajna / sijajna lega hiše / to so bili sijajni časi / dosegati sijajne uspehe velike, izredne; bil je sijajne volje zelo dobre
// glede na določene zahteve zelo uspešen, učinkovit: sijajen načrt; to je sijajna misel
3. ekspr. ki ima veliko dobrih, pozitivnih lastnosti: sijajen človek, tovariš / biti v sijajni družbi
// ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: sijajen delavec / pisatelj je sijajen stilist
1. ki ima sijaj: sijajen emajl, lak; sijajna površina pohištva; sijajen in moten
2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v zelo veliki meri: imeti sijajno frizuro, obleko; parada je bila sijajna / sijajna lega hiše / to so bili sijajni časi / dosegati sijajne uspehe velike, izredne; bil je sijajne volje zelo dobre
// glede na določene zahteve zelo uspešen, učinkovit: sijajen načrt; to je sijajna misel
3. ekspr. ki ima veliko dobrih, pozitivnih lastnosti: sijajen človek, tovariš / biti v sijajni družbi
// ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: sijajen delavec / pisatelj je sijajen stilist
- sijájno
1. prislov od sijajen: sijajno so se zabavali; sijajno okrašena dvorana
2. v povedni rabi izraža veliko navdušenje nad čim: sijajno bo, ko bomo spet skupaj / elipt. sijajno, da si prišel
Pravopis
sijájen -jna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~ emajl; poud.: ~ človek |zelo dober, pošten|; ~ načrt |zelo uspešen, učinkovit|; ~ uspeh |zelo velik, izreden|; biti ~e volje |zelo dobre|
sijájnost -i ž, pojm. (ȃ)
sijájnost -i ž, pojm. (ȃ)
Pleteršnik
sijȃjən, -jna, adj. stark glänzend (min.), Cig. (T.), C.; — (fig.) glänzend, herrlich, brillant, Jan., Cig. (T.), nk.
Pravopis
zastarèl -éla -o in zastarél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ stroj
zastaréli -a -o (ẹ́) jezikosl. ~a beseda
zastarélo -ega s, pojm. (ẹ́) jezikosl. oznaka ~ v slovarju
zastarélost -i ž, pojm. (ẹ́)
zastaréli -a -o (ẹ́) jezikosl. ~a beseda
zastarélo -ega s, pojm. (ẹ́) jezikosl. oznaka ~ v slovarju
zastarélost -i ž, pojm. (ẹ́)
zastarèl -éla -o prid.
ki ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa
SINONIMI:
anahronističen, zastar. antikviran, ekspr. arhaičen, ekspr. konservativen, slabš. naftalinski, zastar. obsoleten, ekspr. patriarhalen, ekspr. predpotopen, ekspr. preživel, ekspr. preživet, ekspr. preživljen, ekspr. reakcionaren, ekspr. srednjeveški, ekspr. starodaven, ekspr. starokopiten, ekspr. staromoden, knj.izroč. starosveten, star. staroveški, ekspr. zaprašen, ekspr. zarjavel
SSKJ²
zastaréti -ím dov. (ẹ́ í)
postati tak, da ni več v skladu
a) s splošnim okusom določenega časa: nekateri izdelki hitro zastarijo; kroji oblačil lahko kmalu zastarijo
b) s tehničnimi, strokovnimi zahtevami, pridobitvami določenega časa: metode zdravljenja včasih hitro zastarijo; še tako sodoben stroj sčasoma zastari
c) z razmerami, potrebami, normami določenega časa: njihovi nazori so že zastareli / ta predpis je že zastarel / novice hitro zastarijo / prava umetnina nikdar ne zastari
postati tak, da ni več v skladu
a) s splošnim okusom določenega časa: nekateri izdelki hitro zastarijo; kroji oblačil lahko kmalu zastarijo
b) s tehničnimi, strokovnimi zahtevami, pridobitvami določenega časa: metode zdravljenja včasih hitro zastarijo; še tako sodoben stroj sčasoma zastari
c) z razmerami, potrebami, normami določenega časa: njihovi nazori so že zastareli / ta predpis je že zastarel / novice hitro zastarijo / prava umetnina nikdar ne zastari
- zastarèl in zastarél -éla -o:
zastarel stroj; zastarela ustanova
♦ jezikosl. zastarele besede v preteklosti rabljene besede, ki se v sodobnem knjižnem jeziku praviloma ne uporabljajo več; prisl.: zastarelo razmišljati; sam.: zavračanje zastarelega
SSKJ²
ogúliti -im dov., ogúlila in ogulíla (ú)
1. z dolgo rabo, uporabo načeti, poškodovati površino: oguliti naslanjač; obleko je že zelo ogulil; oguliti rokave na komolcih; s čevljem je ogulil steno / ogulil je kožo do krvi odrgnil
2. ekspr. izrabiti, izkoristiti: oguliti svoje dolžnike
1. z dolgo rabo, uporabo načeti, poškodovati površino: oguliti naslanjač; obleko je že zelo ogulil; oguliti rokave na komolcih; s čevljem je ogulil steno / ogulil je kožo do krvi odrgnil
2. ekspr. izrabiti, izkoristiti: oguliti svoje dolžnike
- ogúliti se slabš.
postati nezanimiv, navadno zaradi ponavljanja: tema, zgodba se je počasi ogulila
- ogúljen -a -o:
oguljen divan; imel je strgane čevlje in oguljene hlače
Pravopis
SSKJ²
ponosíti -nósim dov. (ī ọ́)
z nošenjem, oblačenjem obrabiti, izrabiti: ponositi obleko, škornje / stare bluze je ponosila pod puloverjem še nekaj časa nosila; krilo bo ponosila doma
z nošenjem, oblačenjem obrabiti, izrabiti: ponositi obleko, škornje / stare bluze je ponosila pod puloverjem še nekaj časa nosila; krilo bo ponosila doma
- ponóšen -a -o:
ponošen klobuk, plašč; ponošena suknja
Pravopis
Pravopis
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 93
Dostopnost