stopínja -e ž (í)
1. odtis, sled noge na podlagi: pobrisati stopinje na parketu; za seboj je puščal velike stopinje; hodil je po očetovih stopinjah v snegu; človeške, živalske stopinje; stopinje v travi
// dotik noge na podlago pri hoji: tla so se pri vsaki stopinji udirala / čeprav je pazil, so se stopinje poznale na tleh
2. korak: pri vsaki stopinji ga je zabolelo; hitre, počasne stopinje / stopinje se bližajo, izgubljajo; zunaj je zaslišala lahke stopinje / imela je še kakih deset stopinj do hiše
3. enota za merjenje temperature: odčitati stopinje; bilo je minus dvajset stopinj [–20°], pog. dvajset stopinj pod ničlo; temperatura nad sto stopinjami / stopinja Celzija enota za merjenje temperature po skali, pri kateri je vrelišče vode pri 100°
● ekspr. truden je lovil stopinje za njim šel, hodil; iti po očetovih stopinjah posnemati ga; star. nizka stopinja izobrazbe raven, stopnja; naslednje srečanje je bilo za nekaj stopinj manj prisrčno nekoliko; ekspr. svoje nazore je spremenil za sto osemdeset stopinj v celoti, popolnoma
♦ alp. stopinja vdolbina, narejena v led, sneg za oporo nog; geogr. dolžinska stopinja enota za merjenje zemljepisne dolžine; širinska stopinja enota za merjenje zemljepisne širine; geom. (kotna) stopinja devetdeseti del pravega kota; mat. ločna stopinja enota za merjenje dolžine loka, tristošestdeseti del krožnice
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
stopínja -e ž (í) hoditi po ~ah v snegu; Zunaj je minus dvajset stopinj ‹—20⁰›, prakt.sp. dvajset stopinj pod ničlo; temperatura pet stopinj Celzija ‹5 ⁰C›
Pleteršnik
stopínja, f. 1) der Tritt, die Fußstapfe; človeške stopinje se poznajo po snegu; — 2) der Schritt; dvajset stopinj dolga soba; stopinje šteti; drobne stopinje delati; ni stopinje vredno = es ist nicht der Mühe wert, Cig.; stopinje pobirati za kom, jemandem nachtreten; — 3) jeder Einschnitt, z. B. am Dachholze, in welchen etwas eingelassen wird, C., Z.; — 4) das Zapfenlager, Cig. (T.); — 5) die Stufe: od stopinje do stopinje, Levst. (Zb. sp.); — der Grad (math., geogr. etc.), Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar., Geom.), nk.; pet stopinj mraza, toplote, C., nk.; po stopinjah, gradweise, Cig.; — s. obrazovanosti, der Culturgrad, Cig. (T.); — 6) die Instanz: druga s., Levst. (Nauk); — 7) oslova s., der Huflattich (tussilago farfara), Cig.
Planinstvo
stopinja
Predlog
stopinje samostalnik ženskega spolaenota za merjenje temperature
pisno znamenje
odtis noge
IZGOVOR: [stopínja], rodilnik [stopínje]
stopinja samostalnik ženskega spola
Vorenc
stopinja ž, F15, apodanea, ſvetiga Michéla Cerkou v'Gershki deṡheli, kir ſe vidi na enim kaminu nîegova ſtopinîa; gradatim, od ſtopinîe do ſtopinîe; greſsus, -us, hojenîe, korazh, ſtopinîe; milliarium, -rÿ, vel milliare, -ris, ena myla, tavṡhent ſtopyn; numellae, -arum, konṡke ſtopinîe, ſtopinîe; paſsim, ſem ter tám, od ſtopinîe do ſtopinîe, takú inu takú; patriſsare, po ozhetinih ſtopinîah hoditi, po ozhetu ratati; pedatim, pomalim, po lahkim, od ſtopinîe do ſtopinîe; sequi, po enga ſtopinah hodit [poznejši pripis neznane roke]; stadium, -dÿ, moṡhki tèk, ſtú pet inu dvaiſſeti ſtopyn, ali korakou; vestigium, -gÿ, ſtopinîa, ſléd, ſleid
Svetokriški
stopinja -e ž 1. stopinja, sled: kakor is dima ſe poſna ta ogin, is ſtopin rod. ed. ta shival ǀ Sveta Maria Ogniacenſis ſe nej sa uredno dershala, roko eniga Mashnika kushenti, ampak sa veliko gnado je dershala, kadar noge, inu ſtopine tož. mn. je mogla kushati ǀ Srezhna Maria, kir nej po ſtopinah mest. mn. te ſapelane, inu preuſetne Eue hodila ǀ dajte ym vy dober exempel taku one potekò po vashih ſtopinah mest. mn. 2. korak: ene ſtopine rod. ed. ne ſturimo de bi tebe nashli ǀ ene ſtopine rod. ed. nebodo mogli is kloshtra ſturiti ǀ od ſlabuſti vſako drugo ſtopino tož. ed. je padal ǀ leta karsnar sa vſako stopino tož. ed. ga s' palzo pò reprah ogladi ǀ je jo luzhil 100 shritu, ali ſtopin rod. mn. dalezh ǀ Jeſt shtejem tvoje ſtopine tož. mn., inu yh ſapishem
stopinja -e samostalnik ženskega spola
Besedje16
stopinja sam. ž ♦ P: 18 (TT 1557, TT 1560, TL 1561, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
SLA 1
Bovški
Celzijev
Predlog
Celzijeva Celzijevo pridevnikIZGOVOR: [célzijeu̯], ženski spol [célzijeva], srednji spol [célzijevo]
ZVEZE: Celzijeva stopinja, Celzijeva lestvica
Geografija
Fahrenheit
Predlog
2 Fahrenheita samostalnik moškega spolaFahrenheitova temperaturna lestvica
IZGOVOR: [fárənhajt], rodilnik [fárənhajta]
ZVEZE: stopinja Fahrenheita
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 24
Dostopnost