Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
réven -vna -o prid., révnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki ima malo materialnih dobrin: reven človek; postati, biti reven; revna družina; revno prebivalstvo; reven kot cerkvena miš zelo / revnejši deli mesta; revne vasi
2. ki ima malo določene stvari: reven pašnik; revna in suha zemlja; revna nahajališča rude / star. na rudah revna država z rudami; izrazno reven jezik; pren. ker sem ostal doma, sem za nekaj doživetij revnejši
3. po vrednosti, količini zelo majhen: reven pridelek; revna pokojnina; revno plačilo / revna pomoč; revno čustvo, upanje
4. nav. ekspr. ki je slabe kakovosti: poslal ji je šopek revnih rož; pokrajina z revno travo / igra je precej revna
// ki ima nepomembno vsebino: reven izgovor; revna misel / revno pismo
5. nav. ekspr. nerazkošen; skromen: revna hiša; revna obleka; revna oprema; revno kosilo
6. ekspr. vreden sočutja, pomilovanja: revna, zapuščena mati; vsa revna je obstala na pragu
7. star. slaboten, onemogel: klicala ga je z revnim glasom; bil je ves reven in shujšan; sram ga je bilo, ker ga je videla tako revnega
    révno prisl.:
    revno živeti; biti revno oblečen; sam.: revni in bogati
Pravopis
beráško primer. prisl. (á) poud. ~ oblečen |slabo|
Pravopis
proséče nač. prisl. (ẹ́) ~ gledati
Pravopis
zaničeván -a -o; bolj ~ (á) ~ človek, ~ poklic
zaničevánost -i ž, pojm. (á)
SSKJ²
zaničeváti -újem nedov. (á ȗ)
imeti, kazati do koga negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti: zaničevati kmete, reveže; ljudje so ga zaničevali zaradi pijančevanja / zaničeval bi ga, če bi storil kaj takega / nekateri sloji so nekoč zaničevali slovenski jezik / ekspr. ne zaničuje vesele družbe in dobre hrane rad jo ima
● preg. kdor druge zaničuje, prazno glavo oznanjuje zaničevanje drugih izraža, kaže omejenost; preg. kdor materin jezik zaničuje, tudi matere ne spoštuje
    zaničujóč -a -e:
    ne prikrivati zaničujočega začudenja; prisl.: zaničujoče gledati koga; zaničujoče govoriti o kom
    zaničeván -a -o:
    zaničevana ženska; sam.: čutiti sočutje do zaničevanih
Pravopis
révno nač. prisl. -ej(š)e (ẹ́; ẹ́) ~ živeti
Celotno geslo Sinonimni
révno nač. prisl.
izraža obstajanje z malo materialnih dobrin
SINONIMI:
siromašno, skromno, knj.izroč. asketsko, star. siromaško, star. ubogo, star. uborno, star. ubožno
GLEJ ŠE SINONIM: skromno
SSKJ²
siromášen -šna -o prid., siromášnejši (á ā)
1. ki ima malo materialnih dobrin: otroci siromašnih staršev; bili so siromašni / siromašnejši deli mesta
2. ki ima malo določene stvari: siromašna ruda / ta živila so siromašna z vitamini in minerali / ekspr.: duhovno siromašen človek; njegov jezik je siromašen
3. nerazkošen; skromen: živeli so v majhni, siromašni hiši; siromašna obleka / siromašno življenje
    siromášno prisl.:
    siromašno živeti; biti siromašno oblečen; sam.: prišli so bogati in siromašni
Pravopis
siromášen -šna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ človek; siromašen z/s čim živilo, ~o z vitamini
siromášnost -i ž, pojm. (á)
Celotno geslo Sinonimni
siromášen -šna -o prid.
GLEJ SINONIM: majhen, reven1, reven1, skromen
Celotno geslo Etimološki
siromášen -šna prid.
Pleteršnik
siromášən, -šna, adj. arm, dürftig, Cig., Jan., M., Kr.; — kümmerlich, kärglich, Cig., Jan.
SSKJ²
beráški -a -o prid. (á)
1. nanašajoč se na berače:
a) beraška malha
● priti na beraško palico popolnoma obubožati; spravil jih je na beraško palico povzročil je, da so izgubili vse premoženje
b) bogatin ni maral v hišo beraške neveste / beraški pogreb
♦ rel. beraški red samostanski red, ki se odpoveduje vsakemu premoženju
2. ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: garal jim je za beraško plačo / taka beraška večerja
Pravopis
beráški -a -o (á) ~a malha; poud.: dobiti ~o nevesto |zelo revno|; priti na ~o palico |popolnoma obubožati|; ~a plača |zelo majhna|
beráškost -i ž, pojm. (á)
Celotno geslo Sinonimni
beráški -a -o prid.
GLEJ SINONIM: majhen
GLEJ ŠE: red1, obubožati
Celotno geslo Etimološki
beráški – glej beráč
Pleteršnik
beráški, adj. Bettler-, bettelhaft.
SSKJ²
ubóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
1. nav. ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden: otroci so v vojni najbolj ubogi; šel je domov ves strt in ubog / njeno ubogo srce je polno dvomov; ne mučite naših ubogih ušes s tako glasbo / ubogi siromak se je vsem smilil; uboga sirota; ubogo trpeče ljudstvo / ubogo paro vsi izkoriščajo / kot nagovor ubogi otrok, kaj so ti storili
2. ekspr. slaboten, onemogel: po bolezni je še vsa uboga / njegove uboge noge ga ne držijo več
3. star. ki ima malo materialnih dobrin; reven, siromašen: njegov oče je samo ubog kmet; niso tako ubogi, kot si mislite; iz tujine se je vrnil še bolj ubog / uboge vasi revne
4. ekspr. po vrednosti, količini majhen, nezadosten: prepirajo se za tisto ubogo premoženje
// z oslabljenim pomenom poudarja majhno količino: kaj pa boš kupil za tiste uboge dinarje, pog. fičnike
5. ekspr. skromen: vzela je svojo ubogo prtljago in odšla; v mestu imajo samo en ubog hotel
● iron. ubog na duhu nedomiseln, naiven; ekspr. uboga gmajna izkoriščano, zatirano ljudstvo
    ubógo prisl.:
    ubogo živeti; star. v tem romanu je ubogo malo izvirnega zelo malo; sam.: pomagati ubogim in bolnim
Pravopis
ubóg -a -o; bolj ~ (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑) ~ človek; neobč. ~ kmet reven, siromašen; poud.: vzeti svojo ~o prtljago |neveliko, skromno|; njegovo ~o premoženje |majhno, nezadostno|; biti ves ~ po bolezni |slaboten, onemogel|; iron. ubog na čem ~ ~ duhu |nedomiseln, naiven|
ubógi -a -o (ọ́; ọ̑) poud. ~a gmajna |izkoriščano, zatirano ljudstvo|
ubógi -ega m, člov. (ọ́; ọ̑) pomagati ~emu
ubógost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
Celotno geslo Sinonimni
ubóg2 -a -o povdk.
GLEJ SINONIM: revež2
Število zadetkov: 68