Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
uničeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, povzročati, da kaj preneha obstajati: uničevati plevel, škodljivce; toplota uničuje vitamine / pisma sproti uničuje / ogenj je uničeval hiše
2. škoditi čemu tako, da propade: mraz uničuje drevje; plesen uničuje povrtnino; les se na dežju uničuje / z nepravilno nego si uničevati kožo, lase
3. delati, povzročati, da kaj postane neuporabno
a) z nepravilnim, malomarnim ravnanjem: z vožnjo po slabih cestah se avtomobil uničuje
b) s svojim delovanjem, učinkovanjem na to: molji uničujejo volnene izdelke; pogosti nalivi uničujejo cesto; vlaga uničuje pohištvo
c) s strelnim orožjem, razstrelivom: uničevati mostove in proge; uničevati nasprotnikove tanke
4. delati, povzročati, da pride kaj v zelo slabo stanje: neprimerna svetloba uničuje oči; hrup uničuje živce / slabe delovne razmere jim uničujejo zdravje / bolezen, skrb ga uničuje; s pijačo se vse bolj uničuje
5. z določenim dejanjem, ravnanjem v škodo koga povzročati, da ne more več opravljati svojega dela, dejavnosti: uničevati nasprotnike; s takimi ukrepi so kmete počasi uničevali / konkurenca uničuje podjetja
// povzročati, da kdo več ne obstaja, živi: epidemije in naravne katastrofe uničujejo ljudi; plemena se še vedno uničujejo med seboj
6. s prislovnim določilom delati, povzročati, da pride kdo v skrajno neugoden položaj glede tega, kar izraža določilo: finančno uničevati koga; moralno se uničevati
// delati, povzročati, da pride kdo v skrajno neugoden položaj sploh: s pijančevanjem uničuje sebe in svojo družino
7. navadno z dajalnikom s svojim delovanjem povzročati
a) da kdo česa ne doseže, ne izpolni: uničevati komu kariero / uničevati otrokom mladost; uničevati si življenje
b) da kaj pri kom preneha obstajati, trajati: uničevati komu upanje, veselje; ne uničuj nam dobre volje
    uničujóč -a -e
    1. deležnik od uničevati: uničujoč sledove za seboj, je upal, da ga ne bodo odkrili; živce uničujoč hrup; uničujoče delovanje vlage
    2. ki povzroči veliko razdejanje, škodo: uničujoč potres; uničujoča vojna
    // ekspr. zelo hud, velik: doživeti uničujoč poraz / uničujoča kritika zelo negativna, odklonilna
    ●     ekspr. pogledati z uničujočim pogledom s pogledom, ki izraža zelo odklonilen, sovražen odnos; prisl.: uničujoče gledati
Pravopis
uničeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; uničevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ nasprotnike; ~ plevel; Vlaga ~uje pohištvo; uničevati komu kaj ~ otrokom mladost
uničeváti se -újem se (á ȗ) ~ ~ s pijačo; Les se na dežju ~uje
Celotno geslo Sinonimni
uničeváti -újem nedov.
1.
kaj delati, povzročati, da kaj preneha obstajati
SINONIMI:
knj.izroč. ugonabljati
2.
kaj škoditi čemu tako, da propade
SINONIMI:
star. končavati, star. končevati, ekspr. moriti, star. pokončavati, star. pokončevati
3.
kaj s svojim delovanjem, učinkovanjem delati kaj neuporabno
SINONIMI:
knj.izroč. ruinirati
4.
koga povzročati, da kdo več ne obstaja, živi
SINONIMI:
knj.izroč. izničevati, star. končevati, ekspr. mleti2, knj.izroč. ničiti, knj.izroč. ugonabljati
5.
koga ekspr. delati, povzročati, da pride kdo v skrajno neugoden položaj
SINONIMI:
star. gonobiti, ekspr. pogubljati, ekspr. pokopavati, knj.izroč. ruinirati, knj.izroč. ugonabljati, knj.izroč. upropaščati
GLEJ ŠE SINONIM: mučiti
Celotno geslo Vezljivostni G
uničeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: uníčiti
Celotno geslo Etimološki
uničeváti – glej nȉč, uníčiti
Pleteršnik
uničeváti, -ȗjem, vb. impf. ad uničiti; vernichten, Cig., Jan., nk.; — annullieren, Cig.; — u. se, sich zugrunde richten, sich vernichten; — sich aufheben: dva nasprotna istoimenska izraza se uničujeta, Cel. (Ar.).
SSKJ²
uníčiti -im dov. (í ȋ)
1. narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati: uničiti mrčes, plevel; uničiti škodljivce s kemičnimi sredstvi; toplota uniči vitamine; z razkuževanjem se bacili uničijo / uničiti dokumente; v jezi je uničila njegova pisma / ogenj je uničil gospodarsko poslopje; mesto je uničil potres / uničiti zalogo orožja
2. poškodovati kaj tako, da propade: plesen je uničila krompir, trte; slana je uničila ajdo; suša, toča je uničila ves pridelek; voluhar je uničil sadno drevje; z nepravilnim zalivanjem je uničila rože / s preparati si je uničila lase
3. narediti, povzročiti, da kaj postane neuporabno
a) z nepravilnim, malomarnim ravnanjem: kolo, stroj je kmalu uničil; delno, popolnoma uničiti; s prenašanjem sem in tja so se knjige uničile / ekspr. kar prime v roko, uniči / čevlje uniči v eni sezoni ponosi, izrabi
b) s svojim delovanjem, učinkovanjem na to: kislina mu je uničila obleko; molji so ji uničili plašč; neurje je uničilo del ceste; vlaga je v nekaj letih uničila pohištvo
c) s strelnim orožjem, razstrelivom: sovražnik je uničil most; uničiti nasprotnikove tanke; sovražno letalo so uničili sestrelili, razstrelili
// narediti, povzročiti, da postane kaj neveljavno, navadno zaradi napake: uničil je že dva čeka
4. narediti, povzročiti, da pride kaj v zelo slabo stanje: branje ob slabi svetlobi mu je uničilo oči; hrup ji je uničil živce / prenaporno delo ji je uničilo zdravje / bolezen, skrb ga je zelo uničila
5. z določenim dejanjem, ravnanjem v škodo koga povzročiti, da ne more več opravljati svojega dela, dejavnosti: uničiti ilegalce; kmeta so s temi ukrepi uničili; tako bo uničil samega sebe / davki jih bodo uničili; uničiti organizacijo; konkurenca je uničila podjetje / uničiti sovražni bataljon
// povzročiti, da kdo več ne obstaja, živi: to pleme je uničila epidemija; človeštvo se bo uničilo samo
6. s prislovnim določilom narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj glede tega, kar izraža določilo: finančno, gospodarsko uničiti koga; to ga bo uničilo telesno in duševno; moralno se je popolnoma uničil
// narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj sploh: s pijančevanjem je uničil svojo družino
7. navadno z dajalnikom s svojim delovanjem povzročiti
a) da kdo česa ne doseže, ne izpolni: uničiti komu kariero; uničil ji je mladost / ekspr. ne uniči ji življenja
b) da kaj pri kom preneha obstajati, trajati: uničiti komu upanje, veselje; uničiti dobro voljo; uničiti si delovne zmožnosti
● ekspr. ti trije dnevi so ga uničili zelo izčrpali, utrudili; ekspr. življenje jo je uničilo ni bila kos življenjskim težavam, problemom; šalj. uničila sta že dva litra vina popila, spila; šalj. uničil je osem omlet pojedel
    uníčen -a -o:
    zaradi prometne nesreče je avtomobil uničen; čevlji so že uničeni; vsi njegovi upi so uničeni; stal je ves bled in uničen; živce ima popolnoma uničene
Pravopis
uníčiti -im dov. -en -ena; uníčenje (í ȋ) koga/kaj ~ listine; Toplota ~i vitamine; poud. Davki bodo kmeta uničili |zaradi davkov bo gospodarsko propadel|; uničiti komu kaj ~ pripravniku kariero
uníčiti se -im se (í ȋ) Knjige so se pri prevozu uničile
Celotno geslo Sinonimni
uníčiti -im dov.
1.
kaj narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati
SINONIMI:
ekspr. pokončati, ekspr. spremeniti v prah in pepel, ekspr. stolči, ekspr. streti, ekspr. streti v prah, zastar. ukončati, sleng. zjebati, ekspr. zlomiti, ekspr. zmleti, star. zničiti, ekspr. zravnati z zemljo
2.
kaj poškodovati kaj tako, da propade
SINONIMI:
ekspr. pobrati, ekspr. pomoriti, ekspr. vzeti, ekspr. zdelati, star. zničiti
3.
kaj s svojim delovanjem, učinkovanjem narediti kaj neuporabno
SINONIMI:
neknj. pog. fentati, knj.izroč. ruinirati, star. zničiti
4.
koga povzročiti, da kdo več ne obstaja, živi
SINONIMI:
knj.izroč. izničiti, star. končati, ekspr. streti, knj.izroč. ugonobiti, ekspr. zatolči v zemljo, ekspr. zdrobiti v sončni prah, ekspr. zgaziti, ekspr. zmleti v prah, ekspr. zmlinčiti v prah
5.
koga ekspr. narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj
SINONIMI:
ekspr. pokopati, knj.izroč. ruinirati, ekspr. streti, knj.izroč. ugonobiti, knj.izroč. upropastiti
GLEJ ŠE SINONIM: razbiti
Celotno geslo Vezljivostni G
uníčiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj narediti koga/kaj neobstojnega, neuporabnega
Škodljivce uničijo /s škropljenjem oz. kemičnimi sredstvi/.
2.
kdo/kaj poš kod ovati koga/kaj
Voluhar je uničil sadno drevje.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj neuporabn-ega/-o
Stroj je (kmalu) /popolnoma/ uničil.
4.
kdo/kaj narediti koga/kaj
Hrup (ji) je uničil živce.
5.
kdo/kaj delovno in bivanjsko onesposobiti koga/kaj
/Z najnovejšimi ukrepi/ so uničili kmete.
6.
kdo/kaj dati, privesti v nič koga/kaj
Uničili so ga /finančno in moralno/.
7.
kdo/kaj privesti, dati v nič kaj
Uničil (ji) je kariero.
Celotno geslo Frazemi
uníčiti Frazemi s sestavino uníčiti:
uníčiti do zádnjega možá
Celotno geslo Etimološki
uníčiti -ȋčim dov.
Pleteršnik
uníčiti, -nȋčim, vb. pf. vernichten, zugrunde richten, Cig., Jan., nk.; — nichtig machen, annullieren, Cig.; — aufheben (math.), Cig. (T.).
Celotno geslo Sinonimni
uničeváti se -újem se nedov.
ekspr. z določenim dejanjem, ravnanjem v svojo škodo delati, da kdo izgublja za lastni obstoj potrebne lastnosti
SINONIMI:
knj.izroč. samouničevati se, knj.izroč. ugonabljati se
Celotno geslo Sinonimni
uníčiti se -im se dov.
ekspr. z določenim dejanjem, ravnanjem v svojo škodo izgubiti za svoj obstoj potrebne lastnosti
SINONIMI:
neknj. pog. fentati se, knj.izroč. samoizničiti se, knj.izroč. samouničiti se
GLEJ ŠE SINONIM: propasti
Število zadetkov: 15