uròk -óka m (ȍ ọ́) po ljudskem verovanju
1. kar koga uroči, zlasti beseda, pogled: če pljuneš trikrat čez ramo, izgubijo uroki svojo moč / delati uroke, da poginja živina; izreči uroke / zdraviti z uroki / ljubezenski urok; jamske podobe so morda lovski urok
2. bolezen, nezaželena lastnost, ki je posledica takih besed, pogledov: dobiti, imeti uroke; preganjati, zdraviti uroke; urok od hudega pogleda; zagovor zoper urok
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
urȍk -ọ́ka m
Pleteršnik
uròk, -rǫ́ka, m. 1) die Behexung, die Beschreiung; navadno pl. uroki; uroke dobiti, imeti, beschrien, verhext werden (sein); človeka in živine se primejo uroki od hudega pogleda, od hvale itd.; uroke topiti = ogljenčke v vodi potapljati in s to vodo uročeno bitje kropiti in zmakati, jvzhŠt.; — 2) das Schicksal, Met., C., Kras-Zora; po čudnih urokih ali namerah, Ravn.; — 3) na úrok, alles Ernstes, förmlich, vollends, vzhŠt.-M.; na urok koga tožiti, jemanden förmlich klagen, Št.-Mik.; na u., tüchtig, Mik.; na u. dež gre, vzhŠt.; ljudje že na u. kopljejo, man ist schon tüchtig mit dem Graben beschäftigt, ogr.-Nkol.; — 4) die bestimmte Zeit, C.; zdaj je urok, da jesti prineseš, C.; — die Frist, der Termin, Jan., C.; — die Tagsatzung, Št.-Cig., Jan.; — 5) die Erbschaft, das Erbe, ogr.-C., Mik.; — tudi: úrok, úroki, Št., BlKr.
Prekmurski
ǘrok -a m dediščina: kaibi naſſega blisnyega hiſe ani Üroka, hüdou ne poſeleli TF 1715, 17; i jaſz edno ſzkvárjeno naturo z-üroka ſzem zadoubo SM 1747, 51; Nám otroczi merjéjo, Vu ſzvoj lejp ürok prido BKM 1789, 10; V-lêpi ürok pridejo BRM 1823, 5; Nej ſzam eti 'sivo kak v-ednom üroki SŠ 1796, 79; kaibi krivicsno znasſim ürokom ne zmeiſali TF 1715, 17
Črnovrški
vrok samostalnik moškega spola
Število zadetkov: 9
Dostopnost