Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

SSKJ²
vídeti -im nedov. in dov. (í ȋ)
1. z vidom zaznavati: prižgal je luč, da so videli; gleda, pa ne vidi; videti letalo, oblake; videti nesrečo; skozi okno je videl prihajati vojake; ali ne vidiš, da se že dani; videti se v ogledalu; ostro, razločno videti; videti kaj s prostim očesom; znamenje se vidi že od daleč / v duhu, v sanjah videti kaj / zastar., v nedoločniku to videti, so vsi ostrmeli ko so to videli
// nepreh. biti sposoben z vidom zaznavati: otrok ne vidi, je slep; kljub starosti še dobro vidi; po poškodbi na desno oko ne vidi več / s temi očali vidi le na daleč
2. dov. seznaniti se s čim z gledanjem: filma, slike nisem videl; videti najnovejšo razstavo; hotel je videti, kaj so napisali / ekspr. to sem videl na lastne oči / tega filmskega igralca še nisem videl; publ. jutri bomo v mestu videli nov film ga bodo predvajali / ekspr. videl je že pol sveta prepotoval, spoznal
3. dov. spoznati, ugotoviti z gledanjem: ko je videl, da mu sledijo, se je skril; vsi so videli, da mu je dekle všeč / v očeh je bilo videti odobravanje / kot sem videl, vam je to že znano
// spoznati, ugotoviti sploh: ko sem začel pisati, sem videl, da to ni tako preprosto; zdaj bomo videli, če kaj znaš; kakor vidiš, se je zelo poboljšal / kot opozorilo, grožnja: kar poskusite, boste že videli; to bomo šele videli
4. zaznavati, da kaj je, obstaja: videti spremembo; poletnih večerov prej kakor da ni videl / krivic, napak niso hoteli videti / ne vidim potrebe, da bi tako hiteli po mojem mnenju ni treba tako hiteti
5. iz znakov, znamenj ugotavljati, predvidevati kaj: po drevju je videl, da se bliža pomlad; videti je, da bo lepo vreme; vidi se, da sta iz mesta / ekspr. konca pogajanj še ni videti
6. dov., ekspr. priti skupaj s kom: ko ga bom videl, mu bom povedal; nikoli več se nista videla; vsako leto se vidijo za praznike / videla se bova ob šestih pred pošto / ne vidiva se prvič se že poznava
7. navadno s prislovnim določilom izraža navzočnost v prostoru in času: na sliki vidimo dele stroja; tak način opisovanja vidimo že v prej navedenih romanih / na trgu je videti različno blago / redko te je videti v naši družbi redko prihajaš v našo družbo
8. v zvezi z v biti mnenja, da kaj kje je, obstaja: v njegovi prijaznosti vidim le hinavščino; v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek / v njem so videli velikega pesnika; v ženski vidijo predvsem mater
9. ekspr. skrbeti za koristi, ugodnosti koga: mati je videla samo hčer; samo sebe vidi / videti brata v pomanjkanju pomagati mu
10. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom, v zvezi biti videti izraža mogočo lastnost, stanje osebka, kot ga izraža povedkovo določilo: pot je videti dobra; bil je videti utrujen; videti je mlajši, kot je v resnici; od daleč sta videti enaka / utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden / videti je, da so ga odpustili; bilo je videti, kot da se izmika
11. v zvezi rad videti izraža voljo, željo osebka, kot jo določa sobesedilo: radi bi videli, da bi se vrnil; ne vidi rada, da kadim; rajši vidim, da greste / ekspr.: vsak rad vidi, da so ljudje prijazni z njim vsakemu je všeč, vsakemu ugaja; rad bi videl, ali bodo uresničili grožnjo ali ne
12. v medmetni rabi izraža
a) opozorilo na to, kar se zazna z očmi: vidite, kako se bliska; vidiš, oni tam si je zlomil nogo; vidiš, mavrica
b) opozorilo na ugotovitev, spoznanje: vidiš, za to gre; takole se to dela, vidiš; saj vidiš, da sem prestar zate / vidiš, pa še vedno živi / na takšen stroj pišem, vidite
c) nejevoljo, nezadovoljstvo: vidiš, kakšen si; ga vidiš, kako se dela lepega; čakamo, ali ne vidiš; kaj ne vidiš, da so vsi umolknili
č) podkrepitev trditve: ta ti bo delal še neprijetnosti, boš videl; boš videl, kako ga bova premagala; sam vidiš, kako je zaposlen
d) začudenje, presenečenje: da ste jo videli, kako je jedla; (ga) vidiš, kako zna, če hoče; vidiš, vidiš, ta je pa živahen / ali prav vidim
e) spodbudo: no, vidiš, saj gre
● 
ekspr. dom ga včasih tudi po ves mesec ni videl tudi po ves mesec je bil zdoma; ekspr. njegova glava že dolgo ni videla glavnika že dolgo se ni počesal; ekspr. kdo je že kaj takega videl izraža ogorčenje, zgražanje; pog. pazi, da te kdo ne vidi ne bi bilo dobro, da bi kdo izvedel, kaj si naredil; ekspr. česa takega svet še ni videl izraža veliko občudovanje, zgražanje; ekspr. posojenega denarja ni videl nikoli več ni ga dobil nazaj; ekspr. belega kruha takrat še videli nismo nikoli ga nismo jedli; ekspr. šole od znotraj še videl ni v šolo sploh ni hodil; pog., šalj. videti Abrahama dočakati petdeset let; iron. tu gor se usedi, pa boš Benetke videl kar pričakuješ, ne boš dobil; ekspr. on vidi le denar samo za denar, materialne koristi mu je; ekspr. ne vidi prst pred nosom v ravnanju ne misli, kaj bo v prihodnosti; ekspr. tako te bom, da boš tri sonca videl močno te bom udaril po glavi; ekspr. povsod vidi same strahove vse se mu zdi nevarno, težko; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni; ekspr. vse vidi in vse sliši vse opazi, za vse se zanima; ekspr. vse zvezde je videl zelo se je udaril; zelo je bil tepen; ekspr. videl mu je v srce (s)poznal je njegove misli, čustva; ekspr. mene na gostiji ne bodo videli gostije se ne bom udeležil; ekspr. le kaj vidi na njej izraža začudenje nad ugodnim mnenjem o njej; ekspr. zdaj vidim to z drugimi očmi imam do tega drugačen odnos; ekspr. žensk ne mara niti videti ne mara njihove družbe, ljubezenskih odnosov z njimi; ekspr. živega ga ne morejo videti zelo ga sovražijo; ekspr. skrben in varčen je, samo kart, pijače ne sme videti ne sme igrati kart, piti (alkoholne pijače); ekspr. vse vidi črno je pesimistično razpoložen; ekspr. ne vidi dalje od svojega nosa ne zna predvidevati posledic svojega ravnanja; ne presoja stvari, problemov glede na njihov širši pomen; ekspr. hitro je videl, koliko je ura spoznal, kakšen je položaj, kako je v resnici; ekspr. bil je v stiski, nikamor naprej ni videl ni našel izhoda iz stiske; drobnica se pase visoko v gorah, kakor smo videli izraža sklicevanje na prejšnjo ugotovitev; ekspr. rad bi videl tistega, ki bi to zmogel po mojem mnenju tega ne zmore nihče; ekspr. veselje ga je bilo videti vzbujal je občudovanje zaradi lepote, zdravega videza, spretnosti pri delu; ekspr. kar vidim ga, kako bo presenečen živo si predstavljam; zelo bo presenečen; ekspr. nočem te več videti nočem, da bi bil še v moji bližini; pog. rada se vidita zaljubljena sta drug v drugega; pog. toliko dela ima, da se ne vidi iz njega zelo veliko; ekspr. bil je lačen, da se je skozenj videlo zelo; ekspr. otroci rastejo, da se kar vidi zelo hitro; zaradi dreves ne vidi gozda zaradi posameznosti ne dojame celote; več oči več vidi; o svetem Vidu se skozi noč vidi je noč najkrajša
    vídeti se s prislovnim določilom
    izraža položaj osebka glede na možnost njegove zaznave z vidom: iz hotela se vidi morje; od tukaj se Triglav ne vidi; s hriba se vidi daleč naokrog
    vidèč -éča -e:
    videč kri, je omedlela; umaknil se je, videč temne postave; slepi in videči ljudje; sam.: videči in slepi
    vidévši zastar.:
    to videvši, se je zelo razjezil
    víden -a -o:
    dogodek je bil različno viden in opisan; pogosto videna reklama; sam.: obšla ga je groza nad videnim
Pravopis
vídeti -im dvovid., nedov. -èč -éča; -en -ena; vídenje, star. vidévši (í ȋ) Gleda, pa ne ~i; videti koga/kaj ~ sosedo; ~ novi film; poud. Živega ga ne more ~ |Zelo ga sovraži|; dov.: Filma nisem videl; ~ razstavo; Videč, da ne bo odšla, je odnehal |ko je spoznal|; Zdaj bomo videli, kaj znaš |se bo pokazalo tvoje znanje|; Vidiš, kakšen si |izraža nejevoljo, nezadovoljstvo|; No, vidiš, saj gre |izraža spodbudo|; videti koga/kaj v kom/čem V njem ~ijo velikega pesnika |ga imajo za|; V novem poklicu ~i možnost za dober zaslužek; Od daleč sta ~ enaka |se zdita|; Rajši ~im, da greste |ljubše bi mi bilo|
vídeti se -im se (í ȋ) ~ ~ v ogledalu; Iz hotela se ~i morje; dov., poud. Jutri se ~iva |jutri pridem|
Celotno geslo Sinonimni
vídeti -im nedov. in dov.
1.
biti sposoben zaznavati z vidom
SINONIMI:
pog. gledati
2.
s prislovnim določilom, v obliki s se izraža navzočnost v prostoru in času
SINONIMI:
biti videti, knj.izroč. biti vidno, knj.izroč. odsvitati se, knj.izroč. zarisavati se, knj.izroč. zarisovati se
GLEJ ŠE SINONIM: biti2, spoznati, srečati, ugotoviti
GLEJ ŠE: kazati
Celotno geslo Vezljivostni G
vídeti -im nedovršni in dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj z vidom zazna(va)ti
Otrok ne vidi.
2.
kdo/kaj čutno zazna(va)ti koga/kaj
Ladje vidi (skozi okno s prostim očesom).
3.
kdo/kaj čutno doje(ma)ti koga/kaj
(V mestu) smo /na lastne oči/ videli najnovejšo predstavo.
4.
kdo/kaj ugotoviti, opaziti koga/kaj
/Hitro/ je videl, da mu sledijo.
5.
kdo/kaj na določen način, glede na pojave (po)kazati, ugotoviti/ugotavljati koga/kaj
/Po drevju/ je videl bližajočo pomlad.
6.
kdo/kaj opaziti/opazovati koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / kje / kod
Na sliki vidimo dele stroja.
7.
čustvenostno kdo/kaj skrbeti za koga/kaj
Mati je videla samo sina.
8.
v zvezi biti videti, v oslabljenem pomenu kdo/kaj označevati kaj 'stanje/lastnost'
Pot je videti dobra.
9.
v zvezi rad videti kdo/kaj želeti/hoteti koga/kaj
Rada ga vidi.
Celotno geslo Frazemi
vídeti Frazemi s sestavino vídeti:
láčen, da se skozi kóga vídi, láčen, da se v želódec vídi, ne vídeti čez plót, ne vídeti dljè od svôjega nósa, ne vídeti kóga že sédem hrváških lét, ne vídeti kóga že sédem láških lét, ne vídeti ne na lévo ne na désno, sténe vídijo, stene slíšijo, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, vídeti Ábrahama, vídeti Benétke, vídeti dálje od svôjega nósa, vídeti dljè od svôjega nósa, vídeti je, kot da ne zná štéti do pét, vídeti je kot ptíčje strašílo, vídeti kàj skózi róžnata očála, vídeti kàj skózi svôja očála, vídeti kàj v róžnati lúči, vídeti kàkor skozi stêklo, vídeti, kám véter píha, vídeti [kóga/káj] iz očí v očí, videti kóga/kàj kàkor v meglì, videti kóga/kàj kot v meglì, vídeti kóga v dnò dúše, vídeti, kóliko je úra, vídeti kómu v dnò dúše, vídeti lúč na kôncu predôra, vídeti lúč na kôncu tunéla, vídeti preko svôjega plóta, vídeti vrága, vídeti vsè zvézde, zarádi drevés ne vídeti gózda
Celotno geslo Etimološki
vídeti vȋdim nedov. in dov.
Celotno geslo Sinonimni
vídeti se -im se nedov.
izraža položaj osebka glede na možnost njegove zaznave z vidom
SINONIMI:
biti viden, ekspr. biti kot na dlani, knj.izroč. biti na dogledu, knj.izroč. biti v dogledu, knj.izroč. biti v vidnem polju, knj.izroč. narekovati se
GLEJ ŠE SINONIM: sestati se
GLEJ ŠE: zaznaven
Celotno geslo Vezljivostni G
vídeti se -im se dovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dogodkovni) glagol
čustvenostno, navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj srečati se s kom
/Slučajno/ sta se srečali.
Celotno geslo Vezljivostni G
vídeti v -im v nedovršni in dovršni glagol
kdo/kaj opaziti/opazovati koga/kaj v/na kom/čem / kje
V njem so videli velikega pesnika.
Število zadetkov: 9