Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
če1 [poudarjeno čè] podr. vez.
1. v pogojnih odvisnikih
a) realno Rada da, ~ ima
b) nerealno ~ bi imel, bi ti dal; ~ bi bil to vedel, bi bil vse drugače ravnal ko
2. v osebkovih odvisnikih Lepo je, ~ uboga starše
3. v časovnih odvisnikih kadar: Dobro mu je delo, ~ so ga hvalili; Nisem vesel, ~ se prepiraš
4. poud., v dopustnih odvisnikih |čeprav|: ~ je še tako pameten, vsega ne zna; Ne grem, pa ~ me na kolenih prosite; Jabolko je vsaj lepo, ~ že ni okusno
5. v oziralnih odvisnikih ker: Moral je priti, ~ je obljubil; poud. Tako je bilo, ~ že hočete vedeti |prav zares|
6. v sorazmernostnih odvisnikih ~ je bolj jezen, bolj pije
7. Zakaj tako, ~ smem vprašati; To so lepe jagode, ~ le niso predrage; Vsoto lahko podvoji, ~ ne celo potroji; izpust. Kdo, ~ ne on; Prekliči, ~ ne
čè čêja m s -em (ȅ ȇ) njegov večni ~
1. v pogojnih odvisnikih
a) realno Rada da, ~ ima
b) nerealno ~ bi imel, bi ti dal; ~ bi bil to vedel, bi bil vse drugače ravnal ko
2. v osebkovih odvisnikih Lepo je, ~ uboga starše
3. v časovnih odvisnikih kadar: Dobro mu je delo, ~ so ga hvalili; Nisem vesel, ~ se prepiraš
4. poud., v dopustnih odvisnikih |čeprav|: ~ je še tako pameten, vsega ne zna; Ne grem, pa ~ me na kolenih prosite; Jabolko je vsaj lepo, ~ že ni okusno
5. v oziralnih odvisnikih ker: Moral je priti, ~ je obljubil; poud. Tako je bilo, ~ že hočete vedeti |prav zares|
6. v sorazmernostnih odvisnikih ~ je bolj jezen, bolj pije
7. Zakaj tako, ~ smem vprašati; To so lepe jagode, ~ le niso predrage; Vsoto lahko podvoji, ~ ne celo potroji; izpust. Kdo, ~ ne on; Prekliči, ~ ne
čè čêja m s -em (ȅ ȇ) njegov večni ~
Pravopis
dolóčen1 -a -o (ọ́)
dolóčeni -a -o (ọ́) publ.: ~ kritik neki; ~i ljudje nekateri; To predstavlja ~o novost novost
dolóčeno -ega s, pojm. (ọ́) ne vedeti o kom nič ~ega
dolóčenost -i ž, pojm. (ọ́)
dolóčeni -a -o (ọ́) publ.: ~ kritik neki; ~i ljudje nekateri; To predstavlja ~o novost novost
dolóčeno -ega s, pojm. (ọ́) ne vedeti o kom nič ~ega
dolóčenost -i ž, pojm. (ọ́)
Pravopis
določíti in dolóčiti -im dov.; drugo gl. ločiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj ~ vrstni red; določiti koga za kaj ~ sina za dediča; določiti komu/čemu kaj ~ bolniku krvno skupino, živali pasmo
Pravopis
dvój -a -e vrst. ločil. količ. štev. (ọ̑) redk. |dveh vrst|: ~a človekova narava; Na vrtu so ~i otroci: naši in sosedovi; Pripeljali so se v ~ih saneh; ~e oči |dva para|; Hiša ima ~a vrata dvoje vrat; ~i čevlji |dva para|; Obstajajo ~e Jesenice
dvój -ega m, člov. (ọ̑) V življenju so ~i: eni dajejo, drugi sprejemajo
dvóje -ega s (ọ̑) bati se ~ega |dveh stvari|; poud.: iti na ~ |ločiti se|; obljubiti in dati je ~ |sta dve stvari|
dvój -ega m, člov. (ọ̑) V življenju so ~i: eni dajejo, drugi sprejemajo
dvóje -ega s (ọ̑) bati se ~ega |dveh stvari|; poud.: iti na ~ |ločiti se|; obljubiti in dati je ~ |sta dve stvari|
Pravopis
fragmènt -ênta m (ȅ é) odlomek, drobec: ~ starega rokopisa; poznati kaj v ~ih |delno|; Roman je ostal ~ |nedokončano delo|
Pravopis
gotòv -ôva -o; bolj ~ (ȍ ó ó) ~ uspeh; biti ~; knj. pog. Pojdimo, sem že ~ napravljen, oblečen; knj. pog. gotov koga/česa biti ~ zmage prepričan v zmago; biti ~, da se kaj ne bo zgodilo natančno vedeti
gotôvi -a -o (ó) ~e jedi; publ. ~i ljudje zmeraj kritizirajo → določeni, nekateri
gotôvo -ega s, pojm. (ó) ne vedeti nič ~ega o čem; star. imeti precej ~ega pod palcem gotovine
gotôvost -i ž, pojm. (ó)
gotôvi -a -o (ó) ~e jedi; publ. ~i ljudje zmeraj kritizirajo → določeni, nekateri
gotôvo -ega s, pojm. (ó) ne vedeti nič ~ega o čem; star. imeti precej ~ega pod palcem gotovine
gotôvost -i ž, pojm. (ó)
Pravopis
iméti imám nedov. -èj/-êj -êjte, -ajóč, -áje; -èl/-él -éla; (-èt/-ét); nikalno nímam (ẹ́ ȃ; nȋmam, pokr. nímam) koga/kaj
1. ~ avtomobil, hišo; ~ brata, prijatelja; Teden ~a sedem dni; Nima česa, kaj jesti; knj. pog.: ~a me, da bi vprašal mika me; ~aš cigareto? Ali mi daš cigareto; ~aš kaj za posoditi? Ali lahko kaj posodiš, moreš kaj posoditi; Pri sosedu ~ajo kokoši gojijo, redijo; poud.: ~ nekaj za bregom |nekaj skrivati, tajiti|; Dolgo je nagajal, zdaj pa ~a |izraža zadovoljstvo, privoščljivost|; dov.: Imela bosta otroka; knj. pog.: Prejšnji mesec je imela otroka |je rodila|; Mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla
2. ~ brado, močen glas, skrbi; ~ osemdeset let |biti toliko star|; ~ orodje v redu; ~ koga rad; knj. pog., poud.: Ta človek nima dna |je nenasiten|; ~ prav |trditi, zastopati pravo mnenje|; ~ prosto |biti prost|; omilj. ~ dolge prste |krasti|; poud.: Ta pa ~a glas |glasno govori; lepo poje|; ~ dober nos |bistro, pravilno predvidevati|; ne ~ pojma o čem |skoraj nič ne vedeti o čem|; Nekateri ljudje pa ~ajo |so premožni|
3. ~ izpit; ~ opravke, pot; poud.: ~ koga na očeh |nadzorovati ga, opazovati ga|; Nekaj ~ata med seboj |prepirata se; imata se rada|; publ. Dogodek je imel slab izid se je slabo končal
4. ~ mir, svobodo, lepo vreme; ~ postlano in pometeno; knj. pog. Starše ~a pri sebi |živijo pri njem|; imeti koga/kaj za koga/kaj ~ konja za jahanje; Koga ~aš za moža; knj. pog. Kaj se ~ate za učiti Kaj imate za učenje; šol. žarg. Koga ~ate za slovenščino Kdo vas poučuje; imeti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ soseda za bogatega |meniti, da je bogat|; ~ trditev za resnično; knj. pog. imeti kaj proti komu/čemu |nasprotovati komu, čemu; ne marati koga, česa|
iméti se imám se (ẹ́ ȃ) dobro, slabo se imeti; ~ ~ kot še nikoli; Kako se (kaj) ~aš, ~ate; Dobro se imej(te)
1. ~ avtomobil, hišo; ~ brata, prijatelja; Teden ~a sedem dni; Nima česa, kaj jesti; knj. pog.: ~a me, da bi vprašal mika me; ~aš cigareto? Ali mi daš cigareto; ~aš kaj za posoditi? Ali lahko kaj posodiš, moreš kaj posoditi; Pri sosedu ~ajo kokoši gojijo, redijo; poud.: ~ nekaj za bregom |nekaj skrivati, tajiti|; Dolgo je nagajal, zdaj pa ~a |izraža zadovoljstvo, privoščljivost|; dov.: Imela bosta otroka; knj. pog.: Prejšnji mesec je imela otroka |je rodila|; Mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla
2. ~ brado, močen glas, skrbi; ~ osemdeset let |biti toliko star|; ~ orodje v redu; ~ koga rad; knj. pog., poud.: Ta človek nima dna |je nenasiten|; ~ prav |trditi, zastopati pravo mnenje|; ~ prosto |biti prost|; omilj. ~ dolge prste |krasti|; poud.: Ta pa ~a glas |glasno govori; lepo poje|; ~ dober nos |bistro, pravilno predvidevati|; ne ~ pojma o čem |skoraj nič ne vedeti o čem|; Nekateri ljudje pa ~ajo |so premožni|
3. ~ izpit; ~ opravke, pot; poud.: ~ koga na očeh |nadzorovati ga, opazovati ga|; Nekaj ~ata med seboj |prepirata se; imata se rada|; publ. Dogodek je imel slab izid se je slabo končal
4. ~ mir, svobodo, lepo vreme; ~ postlano in pometeno; knj. pog. Starše ~a pri sebi |živijo pri njem|; imeti koga/kaj za koga/kaj ~ konja za jahanje; Koga ~aš za moža; knj. pog. Kaj se ~ate za učiti Kaj imate za učenje; šol. žarg. Koga ~ate za slovenščino Kdo vas poučuje; imeti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ soseda za bogatega |meniti, da je bogat|; ~ trditev za resnično; knj. pog. imeti kaj proti komu/čemu |nasprotovati komu, čemu; ne marati koga, česa|
iméti se imám se (ẹ́ ȃ) dobro, slabo se imeti; ~ ~ kot še nikoli; Kako se (kaj) ~aš, ~ate; Dobro se imej(te)
Pravopis
individualizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; individualizíranje (ȋ) ‹poposamezniti›: koga/kaj ~ vzgojo, zdravljenje; ~ značaje v drami
individualizírati se -am se (ȋ) neobč. ~ ~ v samostojnosti mišljenja ločiti se, osamosvojiti se
individualizírati se -am se (ȋ) neobč. ~ ~ v samostojnosti mišljenja ločiti se, osamosvojiti se
Pravopis
izgubljèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ denar; poud.: gledati z ~im pogledom |nezbrano|; biti čisto ~ brez žene |ne vedeti, kako ravnati|
izgubljêni -a -o (é) ~ raj; ~ sin; Zadela ga je ~a krogla
izgubljênost -i ž, pojm. (é)
izgubljêni -a -o (é) ~ raj; ~ sin; Zadela ga je ~a krogla
izgubljênost -i ž, pojm. (é)
Pravopis
izločíti in izlóčiti -im dov.; drugo gl. ločiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj ~ fanta na naboru; ~ veliko znoja; izločiti koga/kaj iz česa ~ sladkor iz raztopine
izločíti se in izlóčiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) Cink se ~i na katodi; ~ ~ iz družbe
izločíti se in izlóčiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) Cink se ~i na katodi; ~ ~ iz družbe
Pravopis
izvédeti -vém dov., 2. in 3. os. dv. izvésta; 2. os. mn. izvéste, 3. os. mn. izvêjo in izvedó; drugo gl. vedeti (ẹ́) kaj ~ novico; izvedeti za kaj ~ ~ službo; izvedeti kaj o kom/čem ~ veliko zanimivega o pisatelju; O letalski nesreči je izvedel iz časopisa
Pravopis
jásen -sna -o; -ejši -a -e in -êjši -a -e (á; á; ȇ) ~ dan; poud. ~ obraz |veder|; neobč.: ~ tolmun čist, bister; ~a mladost srečna, vesela; publ. ~o soočenje stališč odkrito; neobč. ~o veselje čisto
jásno -ega s, pojm. (á) menjavanje ~ega in oblačnega; knj. pog.: priti (si) na ~o glede česa izvedeti, ugotoviti kaj; biti (si) na ~em glede koga, o kom vedeti, kakšen je
jásnost -i ž, pojm. (á)
jásno -ega s, pojm. (á) menjavanje ~ega in oblačnega; knj. pog.: priti (si) na ~o glede česa izvedeti, ugotoviti kaj; biti (si) na ~em glede koga, o kom vedeti, kakšen je
jásnost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
kjé1 vpraš. mestov. prostor. prisl. zaim. (ẹ́/ẹ̑)
1. ~ je Boč; Vprašal me je, ~ stanujem; ~ drugje si še služboval; °Od ~ je doma od kod
2. poud.: ~ so že tisti časi |zelo daleč|; ~ bo to vedel tak otrok |ne more vedeti|; Pa vas ubogajo? -Kje pa |nikakor ne|
1. ~ je Boč; Vprašal me je, ~ stanujem; ~ drugje si še služboval; °Od ~ je doma od kod
2. poud.: ~ so že tisti časi |zelo daleč|; ~ bo to vedel tak otrok |ne more vedeti|; Pa vas ubogajo? -Kje pa |nikakor ne|
Pravopis
klóp -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ̑ ȋ) vrtna ~; poud. guliti hlače po šolskih ~eh |hoditi v šolo|; šol. žarg. poslati učenca v ~ |ukazati mu, naj se vrne na svoje stalno mesto; dati mu nezadostno oceno|; poud. poznati se še iz šolskih ~i |iz let skupnega šolanja|
Pravopis
ločíti in lóčiti -im dvovid. lóči -te in -íte, nedov. -èč -éča; lóčil -íla, lóčit, lóčen -a; lóčenje; (lóčit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj od koga/česa ~ otroka od družine; ~ meso od kosti; bibl. ~ ljuljko od pšenice; Komaj je ločil cesto pred seboj videl; ločiti med kom/čim ~ ~ dobrimi in slabimi ljudmi; ~ ~ nagajivostjo in hudobnostjo
ločíti se in lóčiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) od koga/česa ~ ~ ~ sošolcev, doma; Človek se ~i od živali; poud. Ne more se ločiti od kajenja |ga opustiti|; nestrok. ~ ~ po desetih letih zakona |strok. razvezati se|
ločíti se in lóčiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) od koga/česa ~ ~ ~ sošolcev, doma; Človek se ~i od živali; poud. Ne more se ločiti od kajenja |ga opustiti|; nestrok. ~ ~ po desetih letih zakona |strok. razvezati se|
Pravopis
malopríden -dna -o; -ejši -a -e (í; í ȋ í; í) poud. ~ človek |pokvarjen, malovreden|
maloprídnost -i ž, pojm. (í) poud.: poznati koga po njegovi ~i |pokvarjenosti, malovrednosti|; števn. prikrivati storjene ~i |malovredna dejanja|
maloprídnost -i ž, pojm. (í) poud.: poznati koga po njegovi ~i |pokvarjenosti, malovrednosti|; števn. prikrivati storjene ~i |malovredna dejanja|
Pravopis
Pravopis
méra -e ž (ẹ́)
1. določiti ~e; urad za ~e in uteži; časovna, dolžinska ~; slovstv. daktilska, trohejska ~ |metrum|; fin. obrestna ~; ~e izdelkov; natehtati zvrhano ~o žita; obleka po ~i
2. zmanjšati izdatke na najmanjšo možno ~o; ne poznati ~e pri pitju; sprejeti ●izredne mere izredne ukrepe; To je v največji ~i njegova zasluga predvsem, večinoma; trditi kaj s polno ~o odgovornosti z vso odgovornostjo; poud.: jesti brez ~e |pretirano|; spiti kozarček čez ~o |preveč|; biti nad ~o nesramen |zelo|
1. določiti ~e; urad za ~e in uteži; časovna, dolžinska ~; slovstv. daktilska, trohejska ~ |metrum|; fin. obrestna ~; ~e izdelkov; natehtati zvrhano ~o žita; obleka po ~i
2. zmanjšati izdatke na najmanjšo možno ~o; ne poznati ~e pri pitju; sprejeti ●izredne mere izredne ukrepe; To je v največji ~i njegova zasluga predvsem, večinoma; trditi kaj s polno ~o odgovornosti z vso odgovornostjo; poud.: jesti brez ~e |pretirano|; spiti kozarček čez ~o |preveč|; biti nad ~o nesramen |zelo|
Pravopis
mogóč -a -e (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~ izhod iz stiske; poud. uporabiti vsa ~a sredstva |številna, raznovrstna|; Dvom o tem ni ~
mogóče -ega s, pojm. (ọ́) ločiti ~ od nemogočega
mogóče -ega s, pojm. (ọ́) ločiti ~ od nemogočega
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 82
Dostopnost