Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran > Pleteršnik

Zadetki iskanja

Pleteršnik
glȃs, glȃsa, glasȗ, m. 1) die Stimme; po glasu koga spoznati, jemanden an der Stimme erkennen; — debel g., eine Bassstimme, tenak g., eine hohe Stimme; pesen za štiri glasove, ein vierstimmiges Lied; g. se mu trese, er tremuliert, Cig.; g. drobiti, trillern, Cig.; — na glas, laut; na glas govoriti, na ves glas vpiti, aus vollem Halse schreien; — der Ton, der Klang; neskladni glasovi, Misstöne, Cig.; ubrani glasovi zvonov, harmonische Glockentöne; — der Laut; zlogi so zloženi iz glasov, Jan. (Slovn.); latinska abeceda prikrojena za slovenske glasove, Jan. (Slovn.); — der Wortlaut: ima ta glas, lautet also; — 2) die Nachricht; vesel g., frohe Botschaft; g. dati komu, jemanden avisieren, Cig. (T.), C., DZ.; kokla piščetom glas (Zeichen) daje, da pobegno, Levst. (Rok.): dober glas ima čas, eine gute Nachricht muss man mit Geduld erwarten, Fr.-C.; ni mu glasa, er ist spurlos verschwunden, C.; — das Gerede, das Gerücht; g. je počil, g. so zagnali, es geht das Gerede; g. je, man erzählt sich, Cig.; — der Ruf, der Leumund; on je na glasu, da ..., er steht im Rufe ...; na glasu biti, berühmt sein, Blc.-C., nk.; hiša na glasu, a mačka lačna, Notr.-Z.; dobrega glasa biti, in gutem Rufe stehen; boljši je dober glas, kot srebrn pas, Met.; velikega glasa biti, berühmt sein, ogr.-C.; največega glasa, am wichtigsten, C.; slabega glasu, verrufen, Cig.; na slabem glasu biti, in schlechtem Rufe stehen; za hud glas ne rodijo, sie kümmern sich um einen schlechten Ruf nicht, Trub.; v hud g. pripraviti, in Verruf bringen, Dalm.-C.; slab glas gre daleč v vas, ein übler Ruf verbreitet sich weit, Z.; dober glas seže v deveto vas; — 3) das Votum, die Stimme: svoj g. komu dati, jemandem seine Stimme geben, nk.; — 4) die Sachkenntnis, C.; vsaki reči g. vedeti, jeder Sache kundig sein, Mik.; g. znati, Navr. (Kop. sp.); čebelam vedeti glas, der Bienenzucht kundig sein, Levst. (Beč.); glasu ne vedeti čemu, einer Sache unkundig sein, Cig.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, Mik.; ve glas k tej reči, er versteht sich darauf, C.
Pleteršnik
gotòv, -ǫ́va, adj. 1) fertig: suknja je gotova; — slive so gotove (reif), C.; (po nem.) gotov sem, ich bin fertig; — bereit: g. k odhodu, reisefertig, Cig., Jan.; g. umreti, C.; g. na smrt, ogr.-C.; — 2) bar: g. denar, bares Geld; — 3) sicher, bestimmt, fix: toliko ima gotovega, gotove plače, nekaj si pa še lahko prisluži; — gotovi čas, die bestimmte Zeit; — ausgemacht, unzweifelhaft, sicher; to je gotovo; gotova resnica; gotova laž; za gotovo vedeti, bestimmt wissen; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; dolga bolezen, gotova smrt; toliko je gotovo, so viel steht fest; na gotovo postaviti dogodek, den Thatbestand constatieren, DZ.; gotovo pridi! komm gewiss! gotovo si me hotel prekaniti, gewiss wolltest du mich überlisten.
Pleteršnik
imę̑, -ę̑na, n. 1) der Name; krstno i., der Taufname; rodovinsko i., der Familienname; kako ti je ime? wie heißest du? (tako se navadno povprašuje po krstnem imenu); Peter mi je ime, ich heiße Peter; i. komu dati; tudi: i. zdeti, nadeti, einen Namen geben, benennen, Jan.; po imenu, dem Namen nach; le po imenu poznati koga; mož, po imenu I., ein Mann mit Namen I.; tam stoji vas, Vrh po imenu, Levst. (Zb. sp.); po imenu koga klicati, jemanden beim Namen rufen, Met.-Mik.; po imenu, namentlich, besonders, Cig., ogr.-C.; na isto ime spraviti, auf gleiche Benennung bringen (math.), Cig. (T.); v imenu imeti koga = govoriti o kom, Dol.-Cv.; v mojem, sodnikovem imenu, in meinem, des Richters Namen; pojdi v imenu božjem, geh' in Gottes Namen! v Boga ime (vbogajme) prositi, dati, um ein Almosen bitten, ein Almosen geben; v božje i. dati, Meg.; — 2) der Titel; prazno ime, leerer Titel, Cig.; — pravno ime, der Rechtstitel, erworbenes Recht, DZ.; oprostilno ime, der Befreiungstitel, DZ.; v prisežno ime povedati, an Eidesstatt aussagen, Svet. (Rok.); — 3) das Nomen (gramm.), nk.; samostalno i., das Hauptwort (substantivum), Jan., nk.; — 4) das Ansehen: v imenu biti, eine große Rolle spielen, Cig., Šol.; v ime priti, zu Ansehen kommen, Šol.; pravdati se z možmi, ki imajo nekaj imena, Jurč.; — 5) der Leumund, der Ruf: v dobrem, slabem imenu biti, in gutem, schlechtem Rufe stehen; dobro ime izgubiti, den guten Namen verlieren.
Pleteršnik
iz,* I. praep. c. gen. kaže 1) reč, iz katere je premikanje ven namerjeno: aus; kdor iz kake reči pride, je bil v njej; iz hiše priti; iz luže v mlako = aus dem Regen in die Traufe, Cig.; odkod si? iz Zagreba; iz Rima priti, von Rom kommen; iz Lah priti, aus der Furlanei kommen, Goriš.; iz ojnic stopiti, über die Schnur hauen, Cig.; — iz uma je, er ist von Sinnen, Cig., Npes.-K.; — 2) tvarino, iz katere je kaj narejeno: aus, von; kadilnice so bile iz samočistega zlata, waren von reinem Golde, Ravn.-Mik.; kruh iz bele moke, weißbackenes Brot; iz ribje kosti, fischbeinern; — iz cela, aus einem Stück, Mik., C.; nav. iz celega; — človek je iz duše in telesa; — 3) začetek v času in čas, v katerem se kaj godi: iz leta v leto, von Jahr zu Jahr, V.-Cig.; iz mlada, von Jugend an, Mik.; iz početka, im Anfange, Cig.; iz nova (Cig., Jan., Mik.), iz novega, neuerdings; iz prva (Cig., Jan., Mik.), iz prvega, anfangs; — 4) nagib kakega dejanja: aus; iz jeze kaj storiti, aus Zorn etwas thun; iz hudobije, aus Bosheit; iz gole lakomnosti, aus purer Habsucht; — 5) način, kako se kaj godi: iz dobre volje, freiwillig; iz rade volje, gerne, Ravn.-Mik.; iz šale, im Scherz, Cig. (T.); iz srca rad, von Herzen gern; iz nevesti, unvermuthet, Met.-Cig.; iz nenada (nav. iznenada), unverhofft, Cig., Jan., Vrt., Mik.; iz ravna, gerade, C.; iz težka, -kega, schwerlich, kaum, C.; iz tiha, im Stillen, leise, gemach, C.; iz večega, größtentheils, C., Vest.; iz cela, ganz, vollkommen, vzhŠt., ogr.-C.; iz čista, ganz, durchaus, vzhŠt., C.; iz dobra, iz huda, im Guten, im Schlimmen, ogr.-C.; iz lahka, leicht, C.; iz lepa, im Guten, gutwillig, C.; iz nagla, plötzlich, ogr.-C.; — II. praef. pomenja: 1) premikanje, od znotraj ven namerjeno: heraus-, aus-; izbiti, heraus schlagen; izliti, ausgießen, izteči, herausfließen, izbrati, auswählen; — 2) dokončanje, zvršitev: iznoreti, austoben, izpiti se, sich durch Trinken zugrunde richten, izpeti se, sich müde singen, iztesati, etwas fertig zimmern; izčistiti, fertig reinigen; — 3) dosego namena: izprositi, izmoliti si kaj, sich etwas erbitten, durch Beten erlangen; — sploh iz nedovršnih glagolov dela dovršne: izvršiti; — (v mnogih slučajih je iz težko ločiti od s (z), ker narod navadno oboje enako izgovarja; naj se torej besede, ki niso pod iz-, iščejo pod s- ali z-); — 4) pogostoma z glagoli, ki so že z drugimi predponami zloženi, ne da bi se jim pomen bistveno izpremenil: izpregovoriti, izpodvezati; — III. sestavlja se z drugimi predlogi tako, da vsak del svoj pomen ohrani; prim. izmed, iznad, izpred, itd.; — prim. Mik. (V. Gr. IV. 211., 251., 529.).
Pleteršnik
kọ̀ 1., I. adv. interr. = kako, BlKr., jvzhŠt.; ko pa = kako pa, C., jvzhŠt.; Moj ti Bože, ko sem lepa! Npes.-BlKr.; — II. conj. 1) = kakor, wie: ko bi trenil, in einem Augenblicke; — (za komparativom) als: jaz sem močnejši, ko ti; — als (= in der Eigenschaft): to je treba izobraženemu Slovencu vedeti ko Slovencu, Cv.; — 2) als, nachdem, wann; ko smo odvečerjali, šli smo spat; Breda vstane, ko se dan zazori, Npes.-K.; = kadar: ko pasem, veselo prepevam, Mik.; hitro ko, brž ko, sobald; v tem ko, med tem ko, während (le v časnem pomenu); — meni pšenica daje po dva mernika, ko (während) drugim le po merniku, Levst. (M.), (bolje: drugim pa le po merniku); — 3) je: bolj ko je tekla kri, več je bilo kristjanov; več ko sem mu dajal denarja, manj je bil hvaležen; — da: komu še smem verjeti, ko me prijatelji varajo? rad bi mu pomagal, pa kaj hasne, ko ne morem, jvzhŠt.; — 4) ko bi —, wenn; ko bi mi sila ne bila, bi te ne prosil, Mik.; ko bi ne bil sam videl, ne bi verjel; — III. rel. = ki, C., Štrek., Št.; tisti ko —, tam, ko —, C., Št.
Pleteršnik
krȃt, f. 1) = 2. krat m. prvo krat, zadnjo krat; do tretje krati, C.; potrka tretjo krat, vzhŠt.-Valj. (Vest.); neke krati, einigemale, C.; vse krati, jederzeit, C.; — h krati, auf einmal, zugleich, Notr.-Cig., Jan., DZ.; sogleich, C.; — 2) die Frist: komu krat dati, ne da krati, C.; v dveh kratih plačati, in zwei Terminen zahlen, V.-Cig.; — oblike m. in ž. spola se ne dajo vselej za gotovo ločiti.
Pleteršnik
líce, n. 1) die Wange, die Backe; lica, rdeča kakor kri, blutrothe Wangen; vdrtih lic, mit eingefallenen Backen; — zadnja lica, die Hinterbacken, Cig.; — 2) das Gesicht: bledo lice, ein blasses Antlitz; rdeč v lice, mit rothem Gesicht, Ravn.; mladega lica je, er hat ein junges Gesicht; lice lepo, srce slepo, Npreg.-C.; v lice (= vpričo) vseh, Vrt.; v lice povedati, ins Gesicht sagen, ogr.-C.; na lice iti komu, jemandem in die Nähe gehen, Dol.; z lica k licu, von Angesicht zu Angesicht, Vrt.; po licu poznati koga, DZ.; — die Physiognomie, Cig. (T.); — das Aussehen, die Gestaltung, Cig. (T.); kovinsko lice, metallisches Aussehen, Cig. (T.); kraj dobi drugo lice, die Gegend nimmt einen anderen Charakter an, Šol.; po svojem licu, der Form nach, Levst. (Nauk); — 3) die Bild- oder Kopfseite einer Münze, Cig., Jan.; — 4) die Façade (arch.), Jan., Cig. (T.); — die Fronte, Cig., Jan.; — die rechte, auswendige Seite eines Zeuges oder Tuches; na lice (opp. na robe); — die Narbenseite der Haut; — na lice priljuden, na robe ostuden, Npreg.-Jan. (Slovn.); — die glatte, glänzende Fläche an einem Gegenstande, z. B. die Bahn am Amboss, Cig. (T.), am Hobel, Cig.; vejo z licem (t. j. tik debla) odžagati, Gor.; — die Oberfläche, Cig.; na licu zemlje, C.; vse lice (kranjske dežele), die gesammte Oberfläche Krains, Vod. (Izb. sp.); — na licu mesta, an Ort und Stelle, nk.; — der Spiegel einer Flüssigkeit, Cig. (T.), DZ.; jezersko l., C.; tekočinsko l., DZ.; — 5) die Person, Cig. (T.), nk.; odlična lica, C.; (hs., stsl.).
Pleteršnik
lǫ́čiti 1., -im, vb. impf. biegen, C.
Pleteršnik
lǫ́čiti 2., -im, vb. impf. (pf.) scheiden, sondern, trennen; l. se, sich trennen; duša se od telesa loči; l. se s tega sveta, von dieser Welt scheiden; koža se od mesa loči, Mur.; cesta se loči, die Straße geht ab, Cig.; kri se loči, kakor kislo mleko, zersetzt sich (gerinnt), Pohl. (Km.); — chemisch auflösen, Cig., Jan.; — unterscheiden: nič prav jih ne ločim, ich kann sie nicht recht (mit den Augen) unterscheiden, deutlich wahrnehmen, jvzhŠt.; — l. se, sich unterscheiden, verschieden sein.
Pleteršnik
mȃčka, f. 1) die Katze; kakor mačka okoli vrele kaše hoditi = ne vedeti, kako kaj začeti; mačko v vreči (žaklju) kupiti, die Katze im Sacke kaufen, Cig.; gledati se kakor pes in mačka, wie Hunde und Katzen zusammen leben; kar mačka rodi, rado miši lovi = Art lässt nicht von Art; dati mački salo varovati = den Bock zum Gärtner machen, Cig.; tak si, kakor breja m., du bist ein Zornigel, Cig., jvzhŠt.; ni za nič, kakor jesenska m., Gor.; — mačko boš dobil, du wirst einen Plunder (= nichts) bekommen, jvzhŠt.; — divja m., die Wildkatze; črnopasasta m., die Cyperkatze, Cig.; morske mačke, die Meerkatzen: zelena morska m. (cercopithecus sabaeus), Erj. (Ž.); — 2) die Katze als Sternbild, Cig. (T.); — 3) das Kätzchen (bot.), Cig.; die Fruchtwolle (pappus), Cig.; — 4) mačke, die Schneeflocken, Cig.; — 5) der Butz in der Nase, Cig., Dol.; — 6) = maček, der Anker, Mur., Trub.-M.; železna m., Meg.; — die Hakenstange, Jan. (H.); — 7) die Feldmaustreu (eryngium campestre), Cig.
Pleteršnik
mȃrati, -am, vb. impf. sich kümmern, beachten; m. za koga, kaj; Zanj družba ne mara, In on ne za njo, Preš.; ne mara za nič, er kümmert sich um nichts; ne mara zanj, er kümmert sich nicht um ihn, er mag ihn nicht; mara za te, kakor za lanjski sneg; mara zanj, kolikor vrana za brodnika, Cig.; maram za to! ich frage den Henker darnach! daran liegt mir gar nichts! ne maram za tvoje darove! za čast marati, auf Ehre halten, Cig.; ne mara za moje besede, er achtet nicht auf meine Worte; — nič ne m. za kaj, sich nichts aus etwas machen, sich über etwas hinaussetzen; nič ne maraj! mache dir nichts daraus! za noben trud nič ne m., sich keine Mühe verdrießen lassen, Cig.; za nevarnost ne m., keine Gefahr kennen, Cig.; ne mara za svarilo, dobre svete, er lässt sich nicht warnen, Cig.; kaj maram, da nisem bogat! was kümmert es mich, dass ich nicht reich bin! ne maram, če kravo prodam, da le dolg poplačam, und wenn ich die Kuh verkaufe, dass ich nur die Schuld bezahle; — marati kaj, etwas mögen, gern haben: ne mara plesa, SlN.; Ne maram Gorenjca, 'Mam rajši Dolenjca, Npes.-K.; — ne maram, da bi hodil k meni, ich will, mag nicht, dass er mir Besuche abstatte; ne maram vedeti, ich mag (will) nicht wissen, Notr.-Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
mę́ra, f. das Maß; Na mero ta ujec tvoj ima srebra, zum Messen (nicht zum Zählen), Preš.; pet vaganov dobre mere (gut gemessen); mere in uteži, Maße und Gewichte; mokra m., das Flüssigkeitsmaß, Z.; votla m., das Hohlmaß, Vrt., DZ.; dolgostna m., das Längenmaß, nk.; obodna m., das Spannmaß, DZ.; razalna m., das Streichmaß, DZ.; valjasta, skrinjasta, okvirasta, nečkasta m., das Cylinder-, Kasten-, Rahmen-, Kippmaß, DZ.; kotna m., das Winkelmaß, Cel. (Ar.); — skupna m., das gemeinschaftliche Maß, Cel. (Ar.); novčna m., der Münzfuß, Cig. (T.); goldinarska m., der Guldenfuß, Cel. (Ar.); desetinska m., das Decimalmaß, Jan. (H.); mero si vedeti, sich mäßigen, Cig., UčT.; otrok, kateri si ve mero pri jedi, Ravn.; ne ve si mere, er kann sich nicht mäßigen, Cig.; mero imeti, Maß halten, Cig.; črez mero, unmäßig, im Uebermaß; z mero, mit Maß, mäßig; v mero piti, mit Maß trinken, Z.; v mero, nach dem Maße, genau, Vrt.; srednjo mero, mittelmäßig, ziemlich; po nobeni meri, auf keine Weise, Cig.; po meri, nach Maßgabe, DZ.; — hudodelnik, hudobnež stare mere = ein großer Missethäter, ein Erzbösewicht, Levst. (Zb. sp.), jvzhŠt.; — v eno mero = v eno mer, in einemfort, Cig.; — das Metrum: daktilska, trohejska m., nk.
Pleteršnik
mlẹ̑čnogǫ̑bəc, -bca, m. der Gelbschnabel (zaničlj. o mladem človeku), Z., Lašče-Levst. (Rok.); Mlečnogobec! ti tega še ne smeš vedeti, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
naprẹ̑j, adv. 1) vorwärts; n. iti, gledati; ne vedeti ne naprej ne nazaj = weder aus noch ein wissen; voran: n. moliti, Vorbeter sein, n. peti, Vorsänger sein (po nem.); — = herein! Jan. (H.); (prim. it. avanti!); — 2) künftighin; Kar si mi b'la, ne boš mi naprej, Preš.; = za naprej; — 3) voraus, vorher; n. plačati, voraus bezahlen; n. vedeti, vorher wissen.
Pleteršnik
natvẹ́zati, -tvẹ̑zam, vb. impf. ad natvesti, Cig., Jan.; na vrv n., Cig.; — ženskam dobri ljudje natvezajo, da imajo posebno čuvstvo, ločiti lepo od manj lepega, Jurč.
Pleteršnik
navȃda, f. die Gewohnheit; navada železna srajca; navada popada, Kr.-Valj. (Rad); navado imeti; = v navadi imeti, pflegen, Trub.; navado komu (človeku, živali) vedeti, jemandes Gewohnheit kennen; v navado mu je prišlo, es ist ihm zur Gewohnheit geworden, Met.; v navadi je, es ist gang und gäbe; po navadi, gewöhnlich; — der Brauch; šege in navade divjih narodov.
Pleteršnik
plẹ́va, f. 1) der Samenbalg des Getreidekernes; — der Kelchbalg; — nav. pl. pleve, die Spreu; veter pleve odnaša; zrnje ločiti od plev; — 2) die Schote, C.; — 3) (očesna) p., das Augenlid, Habd.-Mik.
Pleteršnik
pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.-Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče-Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.-Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.-Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.-Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.-Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.-Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.-Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.-Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.-Met.-Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.-Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.-Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; (prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
Pleteršnik
pošástən, -stna, adj. 1) gespenstisch; p. ples, Greg.; — scheußlich, monströs, Cig., Jan.; — 2) verschnupft, Z.; kdor hoče kako vino poznati, mora biti čistih ust in nič pošasten ali zadnit, Vrtov. (Vin.).
Pleteršnik
poznáti, -znȃm, vb. impf. kennen; po imenu, dobro, malo p. koga; p. se, sich gegenseitig kennen, bekannt sein; že dolgo se poznava; ne p. greha, die Sünde nicht kennen; — Kenner sein: p. rastline, ptiče; — anmerken; na očeh p., an den Augen abmerken; po sledu poznam, da je bil mlad zajec; — p. se, kenntlich sein; pozna se mu na obrazu, na očeh, man merkt es ihm am Gesichte, an den Augen an; ne pozna se mu, da je 60 let star; toliko smo vina vzeli iz soda, pa se še nič ne pozna.
Število zadetkov: 37