kdo/kaj razpoznati, razpoznavati kaj
/Z razrivanjem dosjejev/ so dekodirali tudi vse simbole in podatke.
/Z razrivanjem dosjejev/ so dekodirali tudi vse simbole in podatke.
Zadetki iskanja
dekodírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol razumevanja
drobíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj deliti koga/kaj
Mati (jim) je žgance drobila (v kavo).
Mati (jim) je žgance drobila (v kavo).
2.
kdo/kaj hoditi s kratkimi, hitrimi koraki premikati se s korakanjem
Otrok je drobil /zraven matere/ (proti hiši).
Otrok je drobil /zraven matere/ (proti hiši).
3.
čustvenostno kdo/kaj z živahnim govorjenjem, oglašanjem lahkotno izražati kaj / o čem
Kar naprej je /brez razmisleka/ nekaj drobila.
Kar naprej je /brez razmisleka/ nekaj drobila.
4.
čustvenostno kdo/kaj po malem, počasi jesti kaj
/Počasi in z užitkom/ je drobil velik kos kruha.
/Počasi in z užitkom/ je drobil velik kos kruha.
5.
čustvenostno kaj ena kom erno kratko, hitro udarjati v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/na čem / pred/med/za/med kom/čim / kod / kam / kje
Dež je drobil na pločevinaste strehe.
Dež je drobil na pločevinaste strehe.
6.
iz lovstva kaj peti začetni del speva
Divji petelin drobi.
Divji petelin drobi.
7.
iz matematike kdo pretvarjati višje merske enote v nižje pri/po/ob čem / pred/med/za čim / kje / kdaj
Pri računanju enačb drobi.
Pri računanju enačb drobi.
individualizírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu
1.
kdo/kaj začeti obravnavati kaj kot individualno lastnost
/Zaradi zelo specifičnih potreb otrok/ so (v prvih dveh razredih devetletk) /po stopnjah/ individualizirali tako učenje kot vzgojo.
/Zaradi zelo specifičnih potreb otrok/ so (v prvih dveh razredih devetletk) /po stopnjah/ individualizirali tako učenje kot vzgojo.
2.
kdo/kaj orisati koga/kaj kot individua, posameznika
Avtor je glavnega junaka pa tudi nekaj drugih značajev /zelo prepričljivo/ individualiziral.
Avtor je glavnega junaka pa tudi nekaj drugih značajev /zelo prepričljivo/ individualiziral.
3.
kdo/kaj spremeniti kaj v privatno
(V devetdesetih) so /pospešeno in z veliko politično podporo/ individualizirali gospodarstvo.
(V devetdesetih) so /pospešeno in z veliko politično podporo/ individualizirali gospodarstvo.
4.
iz pedagogike kdo/kaj prilagoditi kaj 'pouk' sposobnostim, interesom učencev
Individualizirajo pouk.
Individualizirajo pouk.
individualizírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu
kdo/kaj ločiti se kot individuum
/Drugačnim načinom mišljenja in posledično življenja/ se je (v sicer nekdaj prijateljski sredini) individualiziral.
/Drugačnim načinom mišljenja in posledično življenja/ se je (v sicer nekdaj prijateljski sredini) individualiziral.
izbráti -bêrem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj določiti koga/kaj v/na/za koga/kaj
Za letni dopust so si /ponesrečeno/ izbrali najmanj ugoden čas.
Za letni dopust so si /ponesrečeno/ izbrali najmanj ugoden čas.
2.
kdo/kaj ločiti kaj glede na kakovost
/Z velikim potrpljenjem/ je izbrala orehova jedrca.
/Z velikim potrpljenjem/ je izbrala orehova jedrca.
izolírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj
Bolnike z nalezljivo boleznijo so izolirali (od drugih).
Bolnike z nalezljivo boleznijo so izolirali (od drugih).
2.
kdo/kaj zlasti lastnostno deliti koga/kaj
Ta lastnost ga izolira (od drugih sošolcev).
Ta lastnost ga izolira (od drugih sošolcev).
3.
iz biologije, iz kemije kdo/kaj zlasti lastnostno ločiti kaj
Določeno kulturo bakterij so izolirali.
Določeno kulturo bakterij so izolirali.
4.
iz šaha, iz vojaštva kdo/kaj prostorsko in lastnostno ločiti in usmeriti kaj
Na šahovnici je /z vnaprej določeno taktiko poteka/ izoliral enega kmeta (od drugih istobarvnih).
Na šahovnici je /z vnaprej določeno taktiko poteka/ izoliral enega kmeta (od drugih istobarvnih).
izolírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja
kdo/kaj oddaljiti se
Izoliral se je (od družbe in domačih).
Izoliral se je (od družbe in domačih).
izpahníti in izpáhniti -em dovršni glagol, glagol (splošne) spremembe
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti, potisniti navzven koga/kaj
Izpahnil si je roko (v zapestju).
Izpahnil si je roko (v zapestju).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti koga/kaj
(Sadju) so izpahnili koščice.
(Sadju) so izpahnili koščice.
izstopíti1 in izstópiti -im dovršni glagol, glagol premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj oditi iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi/po koga/kaj / na/v/pri/ob kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim kam / kod / kje
Krogla (mu) je izstopila na nasprotni strani noge.
Krogla (mu) je izstopila na nasprotni strani noge.
2.
kdo/kaj oditi iz česa / od kod
Iz stranke je izstopil šele letos.
Zakon je /s prvim/ izstopil iz veljave.
Iz stranke je izstopil šele letos.
2.1.
Zakon je /s prvim/ izstopil iz veljave.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj postati viden, opazen
/Od strahu/ so (ji) oči izstopile (iz jamic).
/Od strahu/ so (ji) oči izstopile (iz jamic).
4.
iz alpinistike kdo/kaj sestopiti
(Iz stene) so sestopili /kot junaki/.
(Iz stene) so sestopili /kot junaki/.
ločíti in lóčiti -im dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj od koga/česa
Ločijo meso od kosti.
Ločijo meso od kosti.
2.
kdo/kaj lastnostno deliti koga/kaj od koga/česa
Ta lastnost ga loči od drugih sošolcev.
Ta lastnost ga loči od drugih sošolcev.
3.
kdo/kaj razlikovati med kom/čim
/Dobro/ loči med pšenico in ječmenom.
/Dobro/ loči med pšenico in ječmenom.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj
Na stopnji srednješolske kemije ločimo splošno, anorgansko in organsko kemijo.
Na stopnji srednješolske kemije ločimo splošno, anorgansko in organsko kemijo.
5.
kdo/kaj videti koga/kaj
Ločil je posamezne ljudi na polju.
Ločil je posamezne ljudi na polju.
6.
kdo/kaj deliti koga/kaj od koga/česa
Travnik loči potok od ceste.
Travnik loči potok od ceste.
ločíti se in lóčiti se -im se dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja
1.
kdo/kaj lastnostno deliti se od koga/česa
Tujci se ločijo od domačinov.
Tujci se ločijo od domačinov.
2.
kdo/kaj oddaljiti se od koga/česa
Ločil se je od družbe in domačih.
Ločil se je od družbe in domačih.
3.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj raziti se
Ločili so se /kot prijatelji/.
Ločili so se /kot prijatelji/.
ločíti se od in lóčiti se od -im se od dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja
kdo/kaj ne uporabljati koga/česa
Ločil se je od svojega klobuka.
Ločil se je od svojega klobuka.
nájti se nájdem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj spoznati se
(V srednji šoli) se je našel in spoznal, kaj hoče.
(V srednji šoli) se je našel in spoznal, kaj hoče.
2.
navadno v množini kdo/kaj dobiti se
Najdemo se (pred kinom).
Najdemo se (pred kinom).
obvládati -am dovršni glagol, glagol upravljanja
1.
kdo/kaj nadvladati koga/kaj
(V napadu) je napadalca obvladal (z leseno palico).
(V napadu) je napadalca obvladal (z leseno palico).
2.
kdo/kaj odločujoče vplivati na kaj
Ta človek zna obvladati svoja čustva.
Ta človek zna obvladati svoja čustva.
3.
kdo/kaj uspešno opravljati kaj
/Odlično/ obvlada risanje.
/Odlično/ obvlada risanje.
4.
kdo/kaj nadzorovati koga/kaj
Sovražnik je /suvereno/ obvladal vso državo.
Sovražnik je /suvereno/ obvladal vso državo.
5.
kaj polno načeti koga/kaj
Spanec jih je /popolnoma/ obvladal.
Spanec jih je /popolnoma/ obvladal.
6.
iz ekonomije kdo/kaj nadzorovati koga/kaj
Borza obvlada trg.
Borza obvlada trg.
7.
iz šaha kdo/kaj nadzorovati koga/kaj
Igralec obvlada polje.
Igralec obvlada polje.
8.
iz gozdarstva kdo/kaj nadzorovati koga/kaj
Smreke so obvladale listavce.
Smreke so obvladale listavce.
odtŕgati -amstilno -tŕžem dovršni glagol, glagol (splošne) spremembe
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti koga/kaj
(Iz zvezka) si je odtrgala kos papirja.
(Iz zvezka) si je odtrgala kos papirja.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ločiti koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / od kod
Ta dogodek ga je /na silo/ odtrgal od zemlje in od domačih.
Ta dogodek ga je /na silo/ odtrgal od zemlje in od domačih.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zmanjšati koga/kaj
/Mesečno/ (mu) (od plače) odtrgajo četrtino siceršnjega zaslužka.
/Mesečno/ (mu) (od plače) odtrgajo četrtino siceršnjega zaslužka.
odtŕgati se -am sestilno tŕžem se dovršni glagol, glagol premikanja, čustvenostno
v posplošenem pomenu kdo/kaj oditi, oddaljiti se od/iz/z/s koga/česa / od kod
/Povsem/ odtrgal se je od domačih.
/Povsem/ odtrgal se je od domačih.
omejíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj zadržati se od koga/česa
(Pri soočenju) se je omejil od svojih prejšnjih izjav.
(Pri soočenju) se je omejil od svojih prejšnjih izjav.
poznáti -znám nedovršni glagol, glagol razumevanja
1.
kdo/kaj vedeti za koga/kaj 'predmetnost/pojavnost'
Nihče ga ne pozna.
Nihče ga ne pozna.
2.
kdo/kaj znati, obvladati kaj 'predmetnost/pojavnost'
/Precej dobro/ pozna razmere.
/Precej dobro/ pozna razmere.
3.
kdo/kaj vedeti za kaj 'predmetnost/pojavnost'
/Dobro/ pozna režim in njegovo politiko.
/Dobro/ pozna režim in njegovo politiko.
4.
čustvenostno kdo/kaj upoštevati koga/kaj v/na/ob/pri kom/čem / kdaj / kje
Nihče ga ni poznal v nesreči.
Nihče ga ni poznal v nesreči.
5.
navadno z nikalnico, v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj 'odnos do česa '
Nobene mere ne pozna.
Nobene mere ne pozna.
razíti se -ídem se dovršni glagol, glagol (splošne) spremembe
GLEJ: razhájati se
kdo/kaj ločiti se na več strani
(Z njim) se je razšla /zaradi velikih ideoloških razhajanj/.
(Z njim) se je razšla /zaradi velikih ideoloških razhajanj/.
sréčati se -am se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dobiti se s kom
(Na zabavi) se je srečal zanimivimi ljudmi.
(Na zabavi) se je srečal zanimivimi ljudmi.
2.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj spoznati se v/na/pri/ob/pred kom/čem / kje
Na zabavi je srečal zanimive ljudi.
Na zabavi je srečal zanimive ljudi.
3.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj tekmovati v/na/pri/ob/pred kom/čem / kje
Na tekmovanju so se srečali najboljši atleti.
Na tekmovanju so se srečali najboljši atleti.
4.
kdo/kaj seznaniti se s čim
(Na fakulteti) se je srečal z grško dramatiko.
(Na fakulteti) se je srečal z grško dramatiko.
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj seznaniti se s čim v/na/pri/ob/pred kom/čem / kje
Pri delu se je srečal s težavami in ovirami.
Pri delu se je srečal s težavami in ovirami.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 23
Dostopnost