Zadetki iskanja
Pleteršnik
vẹ́dẹti, vẹ́m, vb. impf. 1) wissen; vẹdę́, vẹdèč, wissentlich; vedeč ali ne vedeč, Alas.; vede, selbstverständlich, Erj. (Torb.); v. kaj, veliko v.; vedi! wisse! — v. komu, čemu ime, den Namen jemandes, einer Sache wissen, zu nennen wissen; — v. kaki reči glas, etwas verstehen, sich auskennen, Bescheid wissen, kundig sein, Cig., Jan., nk.; ta človek vsaki reči glas ve, Mik.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, wer keinen Spass versteht, soll nicht unter Leute gehen, Mik.; — v. komu katero dolgo časa, jemandem etwas lange nachtragen o. zum Vorwurfe machen, Cig.; to mu bom vedel, das will ich ihm merken, Cig.; — v. si mero, sich mäßigen: ne ve si mere, er weiß sich nicht zu mäßigen, Cig.; vedi ga Bog! der Himmel mag es wissen! vedi si ga čuk (vran, vrag)! — to se ve da, se ve da (seveda), freilich; — kdo ve kaj, überaus viel, Cig., Bohinj (Gor.); ni kdo ve kako bogat, er ist nicht gar so reich, jvzhŠt.; — ne vẹ́di, ohne zu wissen; govoriš ne vedi kaj, du sprichst ohne zu wissen, was du sprichst, Dol.-Levst. (Sl. Spr.); gre sam ne vedi kam, Vrt.; — 2) vem = saj, ja, doch, ogr.-C., Dol.; vem sem mu dal, ich habe ihm ja gegeben, Mik.; vem razumete, ihr versteht ja, C.; vem si bolan, C.; vem si moj, du bist ja mein, C.; vem nisi neumen, du bist doch nicht dumm, Dol.; — vem — ali, zwar — aber, ogr.-C.
Prekmurski
védeti véjm tudi vém nedov. vedeti: pride preczi na pomoucs, gda nikam nevejm KŠ 1754, 265; vecs ne vejm, csi ſzam koga drügoga krſzto KŠ 1771, 491; Jaj kama ſze vejm ſzkriti KM 1783, 266; jaſz ne vejm, ka bajajo lidjé KM 1790, 46; Vejm da ſzi 'saloſztne, tú'sne ſzmrti Rector SIZ 1807, 45; Vém da bi steo áldova KOJ 1845, 129; Zdâ vêm, kâ Pomága Bôg namázanoga szvojega TA 1848, 16; Vêmda znás, csi gli nepovês KAJ 1870, 10; ti vejs moje ſzidejnye KŠ 1754, 63; i keliko mi je vu Efezuſi szlü'ziti, ti bole vejs KŠ 1771, 647; kak dobro vejs Po tvojga Dühá dári, Vüpam nej BKM 1789, 403; Kak Samaritánus vrácſiti rane vejs BKM 1789, 202; Kâ od bundasa vecs nevês KAJ 1870, 10; ako gdo molitev Goſzpodnovo nevei TF 1715, 48; vkom pa ona ſztoji, rávno tak ne vej KŠ 1754, 5a; Csteti i piszati nevê KAJ 1870, 9; miniszter nevê drügo pomôcs AI 1875, kaz. br. 2; Tu je lutheránsztvo czvelo, ka sze vej z toga KOJ (1914), 141; A veimo pa, kai nyemi glihni bomo SM 1747, 32; vu ſzkrádnyem dnévi, ſteroga nevejmo KŠ 1754, 140; kak vſzi dobro vejmo SŠ 1796, 57; Ka nyim právi piſzmo, vejte BKM 1789, 400; Vsze vasz po'zrém, tô mi vête KAJ 1870, 96; niti odgovoriti nevejo TF 1715, 4; ne vejo naſſe potrejbcſine KŠ 1754, 150; Eto pa vej KŠ 1771, 650; Záto vej, ka je nej tou prouſzta vecsérja BKM 1789, 236; Ki drüge vcsi, nebi vedo BKM 1789, 331; ali prôti velkoj prosnyi szam nê ve kaj vêla AIP 1876, br. 7, 6; ka ſzmo nej vedli kam s-nyim SIZ 1807, 15
Vorenc
vedeti nedov., F24, adelus, -li, neẛnan, ẛa kateriga ſe nei veidilu, neveidezhi; commonefacere, puſtiti veiditi, opominiti, na ẛnanîe dati; conscius sum mihi huius rei, jeſt veim, ṡnám, pozhutim ſam na ſebi, ẛa tó reizh; constat de hac re, ta reizh ſe vei; constat omnibus, vſi vedó, ẛnajo; edicere, puſtiti veiditi, eno ẛavkaṡnoſt vun poſlati; gnarus sum loci eius, jest dobru veim ẛa tajstu meiſtu; praescita, -orum, te rizhy, katere ſo ſe poprei ṡnale, ali veidile; scire, veiditi, ṡnati, vmeiti; prim. vedeč, vedeoč
Svetokriški
vedeti vem nedov. 1. vedeti: Dauid je shelil vejdit nedol. gdu bo isvelizhen ǀ Ner poprei je treba veidit nedol. kaj je laſha ǀ Arzati ſo sheleli vejditi nedol. Kaj s'ena bolesan je mogla biti ǀ Raunu letu veiditi nedol. je shelel en bogaboyezh zhlovek ǀ Iest bi hotel radt vedit nedol. ǀ ti imash vèdit nedol. ǀ jest pak dobru vejm 1. ed., de tu Bug hozhe od naſs imèti ǀ veim 1. ed. de veliku gluhih, inu bres usheſſ ſe letukaj najde ǀ vem 1. ed. de G: Bug nihdar nemore obene rizhij poſabit ǀ jest nevejm +1. ed. kaj s'ena arznja je bila taista ǀ kaj menite de neveim +1. ed. kaj govorim ǀ Nevem +1. ed. kaj bi jest ſedaj imel rezhi ǀ Povej meni O ozha, kam hodi tvoj Syn po nozhi? Nevèm +1. ed. ǀ naveim +1. ed. aku moje imè sa gvishnu je sapiſſanu v' Bukvah teh isvolenih ǀ de bi eden navejm +1. ed. koku hudoben, inu greshen bil ǀ Iest navem +1. ed. ali ſo fable, ali pak hiſtorie ǀ vni ſmertni greh sa Kateriga ti dobru vejsh 2. ed., vener ſe neſpovejsh ǀ ieſt rat tebi verujem de nezh ne veish 2. ed. ǀ O'mogozhni krajl ti dobru vèsh 2. ed. vſy imamo vmrèti ǀ aku ti nevejsh +2. ed. gdu pak bo vedil ǀ neveish +2. ed. kaj pravio Dohtary ǀ ti nauesh +2. ed. Kej je Adam ǀ Bug ſam vej 3. ed. kaj s'ene misli ǀ G. Bug vshe vei 3. ed. kar my poterbuiemo ǀ zhlovik ima tulikain opravila de nevej +3. ed. kej mu glava ſtoj ǀ hudizh je njega obſedil, ali pak je obnoril, sakaj nevei +3. ed. kaj govori, inu kaj della ǀ vener ſam navej +3. ed. kam pojde ǀ bi ſe bal Boga, kateri sa vſe tu dobru vejde 3. ed.+ bi onneperpustil raunu taisto jamo mene pokopati ǀ vejmo 1. mn., de ſe je bila ſpovedala ǀ Samu tu veimo 1. mn. de vſi ſmo poklizani ǀ my uejmo 1. mn. ǀ my vejmò 1. mn. de G: Bug je vſmilen ǀ sdaj ſamy nevemo +1. mn. kej ſmo ǀ vy bote meni odgovorili, my nevejmo +1. mn. ǀ karkuli vejſte 2. mn. de sheni shal dei, letu vſak dan v'ozhij ij mezhete ǀ vy dobru veiſte 2. mn. de hudizh nej Bug, ampak vash ner huishi ſaurashnik ǀ Vy pak ſamy dobru vejste 2. mn. sakaj ste v'sakonski ſtan ſtopile ǀ Vſaj dobru veſte 2. mn. de leta deshelska Gospoiska tiga kir krade ga puſti na gauge obeiſſit ǀ aku vy nevejſte +2. mn. vam bom jeſt povedal ǀ Kaj neveiſte +2. mn., de jeſt ſim en karshenik ǀ neveste +2. mn. morebiti de on je bil en velik greſhiſhnik ǀ dobru vedò 3. mn., de takushnim greshnikom, inu greshnizam ta paklenski ogjn je perpraulen ǀ Kar vedo 3. mn. de nym dopade ǀ one dobru vejdò 3. mn., de v' nebeſſih ty isvelizheni pred Oblizham Boshim pojò ǀ Svetniki vedó 3. mn. koku oſtru ſodi ta praviza Boshia ǀ de ſi lih uedó 3. mn., de kar je umadesheniga pred oblizhe Boshie pritè nemore ǀ de ſi lih dobru vèdò 3. mn. kaj s'ena velika reva je kadar shena vidi mosha cellu letu bolniga, ali mosh sheno ǀ Morebiti de nevedo +3. mn. de ona je bila ena ozhitna greshinza ǀ nevedò +3. mn. de Angely is nebeſs ſo prishli ǀ navedò +3. mn. kam ſe obernit ǀ je dobru vejdil del. ed. m de sveta molitu od G: Boga sproſsi karkuli potrebuje ǀ David je veidil del. ed. m de G: Bug ſe tankaj najde ǀ nej vedil del. ed. m ali njega ime je sapiſsanu v' Bukvah tih Isvolenijh ǀ je bil prishal na tihim de obeden nej vèdel del. ed. m ǀ tudi Bug shenin vaſhijh dush nebode sa letu vedal del. ed. m ǀ ſi shivil po tvoj hudi naturi, kakor de bi nezh nevedil +del. ed. m ǀ Kakor de bi neuedil +del. ed. m Kij ſe naide ǀ nej na ſveiti karsheniga zhloveka, de bi neveidil +del. ed. m, de ſam Bug, inu obedn drugi samore greh odpuſtiti ǀ jest bi nevèdil +del. ed. m kaj bi zhlovik s'molitvo nemogal doſezhi ǀ de bi ti nevedel +del. ed. m gdu je leta Gospud ǀ ieſt guishnu bi navedil +del. ed. m sakai Chriſtus nam je letù sapovedal ǀ Ta ſruta nej vejdila del. ed. ž kaj je koſhna ǀ Letu je dobru vejdla del. ed. ž Rimska Gospa Lugretia ǀ Kadar je vidila to veliko zhast Krajla Salamona, nej vedila del. ed. ž, inu snala Kaj rezhi ǀ ſe je veidilu del. ed. s, kulikain taiſti danar vela ǀ Sta vejdla del. dv. m de letu mozhnu G. Bogu dopade ǀ de ſi lih ſte vejdili del. mn. m, de jest v'prizhe ſe najdem ǀ Arzati nej ſo vejdli del. mn. m Kaj sazheti ǀ de bi ludje veidili del. mn. m kaku oſtru G. Bug shtraifa takorshne greshne jeſike ǀ nei ſò nezh veidli del. mn. m od ſvetiga Piſſma ǀ ſo dobru vedili del. mn. m kar govori s. Bern. ǀ nej ſo vedli del. mn. m, inu snali Kej odgovoriti ǀ bo prishal ozhitnu de vſy bodo vèdilij del. mn. m, inu vidili ǀ kakor de bi sa letu nevedili +del. mn. m ǀ Kakor de bi nevejdili +del. mn. m, de vezhkrat S. Paulus nam pravi ǀ De ſi lih ludje bi sa letu neveidili +del. mn. m ǀ nej ſó vejdle del. mn. ž katero bi imele isvolit 2. poznati: de bi sledni vedul del. ed. m suojo srezho, ali nesrezho ǀ de bi vedli del. mn. m listnust, inu naturo vſijh stuarienijh rezhij
vedeti nedovršni glagol
Besedje16
vedeti glag. nedov. ♦ P: 42 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Pleteršnik
razpoznáti, -znȃm, vb. pf. 1) klar erkennen, Mur.; natanko razvideti in razpoznati, einen klaren Einblick gewinnen, Levst. (Nauk); r., kakšna je bolezen, Levst. (Nauk); — r. se, sich orientieren, Jan. (H.); — 2) unterscheiden, Mur., Cig., Jan.; r. kaj od česa, Vrt.
Prekmurski
razpoznàti -pòznam dov. prepoznati: Kakda sze more Substantivum od Adjectivuma razpoznati KOJ 1833, 15
spoznati se glagol
Besedje16
spoznati se glag. dov. ♦ P: 16 (TC 1550, TR 1558, TO 1564, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, DC 1580, DB 1584, DAg 1585, TtPre 1588, TPo 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Pleteršnik
Pleteršnik
lǫ́čiti 2., -im, vb. impf. (pf.) scheiden, sondern, trennen; l. se, sich trennen; duša se od telesa loči; l. se s tega sveta, von dieser Welt scheiden; koža se od mesa loči, Mur.; cesta se loči, die Straße geht ab, Cig.; kri se loči, kakor kislo mleko, zersetzt sich (gerinnt), Pohl. (Km.); — chemisch auflösen, Cig., Jan.; — unterscheiden: nič prav jih ne ločim, ich kann sie nicht recht (mit den Augen) unterscheiden, deutlich wahrnehmen, jvzhŠt.; — l. se, sich unterscheiden, verschieden sein.
Vorenc
ločiti dov., F5, diaphonia, reṡhtimnoſt, ta koṡhiza, ali mreṡhiza, katera obiſti od ſerza, inu pluzh lozhi; dispescere, reṡdraṡhiti, pelati od paſhe, notar pelati, goniti, lozhiti; replumbare, s'ſvinzam ṡupèt ṡalyti, ali ta ſviniz od ſrebra lozhiti; segregare, lozhiti, odlozhiti; separare, odlozhiti, lozhiti
Svetokriški
ločiti -im dov. ločiti, oddaljiti: nej bilu mozhij ſkriune, ali ozhitne, de bi tebe mogla od gnade Boshje lozhit nedol. ločiti se ločiti se: dusha od teleſsa ſe je hotela lozhit nedol. ǀ Bug vam nesapovej ſe od vaſhih sheninu lozhit nedol. ǀ more ta ſveit sapustiti, inu od lushtau tiga meſsa ſe lozhiti nedol. ǀ kadar ſo od njega shlishali, de ima ſe od nijh lozit nedol. ǀ jest ſe od vaſs lozhim 1. ed., inu v'Nebu grem ǀ ti ſe nelozhish +2. ed. tedaj od tvoje loterze ǀ ta zhlovik en ſmertni greh doperneſse od G: Buga ſe lozhi 3. ed. ǀ de bi ſe podpiſsal, de Krajl shihar ſe lozhi 3. ed. od ſvoje sakonske krajlize Catharine, inu Anno Boleno porozhj ǀ mij duej tudi tebe ſapuſtimo, inu ſe lozhimo 1. mn. od tebe ǀ s' hudimi, inu sashpotlivimi beſſedami ſe lozhio 3. mn. ǀ sa volo greha kateriga ſi ti ſturil, ſi ſe od mene lozhil del. ed. m ǀ Ieſt v' tvojo S. volo ſe podam, inu nihdar od taiſte ſe nebom lozhel del. ed. m ǀ dusha ſe bo lozhila del. ed. ž od mojga teleſſa ǀ de bi savesale moje ſerze, k' tvojmu ſerzu, de bi nikuli vezh od tvoje lubesni ſe ne lozhilu del. ed. s ǀ proſſite pohleunu G. Boga, de bres te Boshie arznie ſe nebote is tiga ſvejta lozhili del. mn. m ǀ dushe teh pravizhnih bodo neſhle ſvoja trupla lepe zhiste, inu ſvetle kakor ſonze, ter s'velikim veſseliam, inu troshtam pudejo v'ſvoje truplu, od katiriga nihdar vezh se nebodò lozhile del. mn. ž
ločiti dvovidski glagol
Besedje16
ločiti glag. dvovid. ♦ P: 35 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, DBu 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 38
Dostopnost