Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
veléti -ím dov., vêlel (ẹ́ í)
1. izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; ukazati: velel je gostu vstopiti; cesar veli kočijažu ustaviti / elipt. veleti vojakom v napad
// star., v medmetni rabi izraža voljo govorečega, da uresniči ukaz, željo nadrejenega, gosta: kaj velite, prosim; odnesi to. Kot velite
2. nedov. in dov., nav. 3. os. izraža nujnost določenega ravnanja, dejanja glede na kaj: tako veli oporoka, ukaz / tako mi veli dolžnost, ekspr. srce / star. vera veli ljubezen zapoveduje
3. nedov. in dov., star. praviti, reči: koruzi velijo Belokranjci debelača; upravičeno se mu veli junak / velim se Janez Sever imenujem se, pišem se
// v sedanjem času praviti, glasiti se: tako veli pesem, pregovor
    velèč -éča -e:
    veleč, naj ga počakajo, steče nazaj
Pravopis
veléti -ím dov. vêli -íte, -èč -éča; vêlel -éla, -èt/-ét; velênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) komu ~ gostu vstopiti; Tako ~i ukaz; star., v sedanjiku Tako ~i pregovor pravi, se glasi; star. veleti komu/čemu kaj Koruzi ~ijo Belokranjci debelača pravijo, rečejo
Celotno geslo Sinonimni
veléti -ím dov.
GLEJ SINONIM: glasiti se1, praviti, ukazati, zahtevati
Celotno geslo Etimološki
velẹ́ti -ím dov.
Pleteršnik
velẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) befehlen, auftragen, heißen; kaj pak Bog veli? Trub.; takovega Kristus ne veli, Trub.; Ta veli mi: poj sonete, Preš.; treba delati, kakor veli dvorni dekret, Levst. (Nauk); — tudi: vb. pf., Mur., nk., Mrliča djati v grob vele, Preš.; Krpan veli urno pognati, Levst. (Zb. sp.); — 2) sagen, ogr.-kajk.-Valj. (Rad), BlKr., jvzhŠt.; velijo = pravijo, man sagt, es heißt, BlKr., jvzhŠt.; kaj ti veli? was sagt er dir? BlKr., jvzhŠt.
Prekmurski
velèti -ím nedov. in dov.
1. reči, govoriti, praviti: da bi sze moglo i od Vogrszke Králevcsine veleti KOJ 1833, VIII; Záto velim vám KŠ 1771, 20; ti velis, kaj ſzam jaſz kráo KŠ 1771, 327; Krſztsenik ſzem velis BKM 1789, 260; Kriſtus tak veli TF 1715, 32; kak piſzmo veli KŠ 1754, 42; Teda veli vucsenikom KŠ 1771, 31; Tak veli Kriſztus BKM 1789, 19; Kriſztus veli da mi ne zaſzpimo SŠ 1796, 7; Etak veliſzám Goſzpodin Boug SIZ 1807, 5; veli z-britkim szrcom deklícska KAJ 1870, 9; tiva ſzlpecza velita nyemi KŠ 1771, 30; Zakaj velimo KMK 1780, 26; ete je Szin vas, ſteroga vi velite, kaj je ſzlejpi porodjeni KŠ 1771, 297; Boug hráni, kak velite, Nebeſzke vſze fticze BKM 1789, 419; iszkajôcsi tebé i sztálno velijo TA 1848, 55; gda ſzam ſze vám varvati velo od kvaſzá Farizeuſov KŠ 1771, 53; Ti ſzi velo KM 1783, 187; Goſzpoud je velo KŠ 1754, 20; Kaj Boug, ki je velo zkmicze ſzvetloſzt ſzijati KŠ 1771, 535; On je velo SŠ 1796, 4; tak je ſzám Goſzpodin Boug etak velo SIZ 1807, 7; Oni ſzo nyemi pa veleli KŠ 1771, 48
2. ukazati: ino veli vszem gorisztánoti KOJ 1845, 7; I kak nyemi veli pozványe KAJ 1848, 4; 'ze stzánem, veli Goszpod TA 1848, 9; I velejla je prebivajoucsim na zemli KŠ 1771, 790
velèti se -ím se imenovati se: meſzto, kotero ſze veli Golgotha KŠ 1771, 95; Blá'seni ſze veli on od Salamona SIZ 1807, 2; sze nyemi Veliki Lajos veli KOJ 1848, 47; sze izda tamosnyim trávnikom veli KOJ (1914), 107
veléči -a -e ukazujoč: Gda zapovedajoucs, velécs gucsimo KOJ 1833, 141
Celotno geslo Pohlin
veleti [velẹ́ti velím] nedovršni glagol
  1. imenovati, proglasiti
  2. zapovedati, ukazati

PRIMERJAJ: velevati

Celotno geslo Hipolit
veleti glagol
Vorenc
veleti dov., jubere, ṡavkaṡati, veleiti, rezhi, vkaṡovati
Celotno geslo Megiser
veleti dovršni glagol
Besedje16
veleti glag. dov. ♦ P: 34 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Celotno geslo Kostelski
veleti ► ˈveːl’t -in dov.
Število zadetkov: 12