Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Zadetki iskanja

SSKJ²
nemírnež -a m (ȋ)
ekspr. nemiren, razigran človek, zlasti otrok: le s težavo je miril male nemirneže / evfem. fantje sosednje vasi so bili znani nemirneži razgrajači, pretepači
// nestalen, neuravnovešen človek: med njimi je bilo tudi nekaj nemirnežev, na katere se ni bilo mogoče zanesti / biti večni nemirnež
Pravopis
nemírnež -a m z -em člov. (ȋ) poud. |nemiren človek| omilj. ~i iz sosednje vasi |razgrajači, pretepači|
nemírnica -e ž, člov. (ȋ)
nemírnežev -a -o (ȋ)
nemírničin -a -o (ȋ)
Celotno geslo Sinonimni
nemírnež -a m
ekspr. kdor ne miruje, ni pri miru, zlasti otrokpojmovnik
SINONIMI:
ekspr. razboritež
Pleteršnik
nemȋrnež, m. ein unruhiger Mensch.
SSKJ²
razposajênec -nca m (é)
ekspr. razposajen človek, zlasti otrok: opomniti razposajenca; fant je pravi razposajenec
Pravopis
razposajênec -nca m z -em člov. (é) poud. |razposajen človek|
razposajênka -e ž, člov. (é) poud.
razposajênčev -a -o (é) poud.
Celotno geslo Sinonimni
razposajênec -nca m
ekspr. kdor zaradi velike sproščenosti povzroča kaj neprijetnega, neprimernega, navadno za šalo, zlasti otrokpojmovnik
SINONIMI:
ekspr. divjaček, ekspr. fantalin, ekspr. mulček, ekspr. mulec, ekspr. nebrzdanec, ekspr. neugnanec, ekspr. pobalin, ekspr. pobalinček, ekspr. prešernež, ekspr. razbojnik, ljubk. razposajenček, ekspr. smrkavček, slabš. smrkavec, slabš. smrkelj, ekspr. smrkolin, ekspr. smrkolinček, ekspr. tolovaj, nar. vozgrivec, ekspr. zmaj
Celotno geslo Etimološki
razposajénec – glej razposajȅn
Pleteršnik
razposaję́nəc, -nca, m. der Ausgelassene, der Muthwillige.
SSKJ²
vrág -a m (ȃ)
1. evfem. hudič: vrag se mu prikazuje; skleniti z vragom pogodbo za dušo; bati se koga kot živega vraga zelo; smrdeti kot tisoč vragov zelo; črn, grenek, hudoben kot vrag zelo / ali ga je vrag obsedel, da je tak / kot vzklik: o ti vrag ti; da bi te vrag; vrag te odnesi, vzemi; tristo vragov kosmatih, zelenih / naslikati vraga z rožički, repom in kopiti / iz škatle plane vrag figura na vzmeti, ki predstavlja hudiča
2. ekspr. zloben, hudoben človek: bodi previden, ta vrag je zmožen vsega / ta človek je pravi vrag
// pog., z oslabljenim pomenom izraža negativen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa navadno prilastek: niti en vrag ne kupi pri njem; ta vrag se ga večkrat napije / zmeraj dela, piše kakega vraga / vsega vraga najdeš, samo tistega ne, kar potrebuješ vse mogoče stvari / kot psovka: le čakajte, vragi; vrag ti pasji, ne boš več dolgo lajal
3. zastar. sovražnik: ujeti nekaj vragov / naša vojska je premagala vraga
4. pog., ekspr., navadno s prilastkom hrup, nemir: ne zganjajte vendar takega vraga zaradi te malenkosti / ta novica je naredila vraga in pol veliko vznemirjenje, zanimanje
5. pog., ekspr. neprijetnosti, težave: gospodar se je vrnil, zdaj bo pa vrag / da, to je tisti vrag, denarja nimamo; no, zdaj pa imamo vraga / boš že videl vraga / v povedni rabi carina, vojska je vrag
6. pog., ekspr., v povedni rabi izraža
a) neprijetnost, težavnost česa: vrag je stati dve uri na mrazu; vrag je, če ti gre vse narobe
b) nezadovoljstvo nad čim: vrag je vse skupaj
7. pog., ekspr., v členkovni rabi izraža
a) s predlogom visoko stopnjo: do vraga vse uniči; pot se od vraga vleče; od vraga hiter je
b) močno zanikanje: vraga veš, kako bo čez pet let; saj je prinesel. Vraga je / vraga kosmatega so plačali, nič
c) v zvezi z vedeti negotovost, nedoločnost: to je izgubil vrag ve kateri človek; kdaj pridejo? Vrag vedi / zdaj so vrag si ga vedi kje; vrag ti ga vedi, kako je bilo
8. pog., ekspr., v zvezi poslati koga, iti, pobrati se k vragu izraža jezno odklonitev prisotnosti koga, zveze s čim: če vam ni prav, se poberite k vragu / pojdi k vragu s svojo zahtevo / ko so mu to povedali, jih je poslal k vragu / elipt. k vragu še denar
9. pog., ekspr., v medmetni rabi izraža
a) močno čustveno prizadetost: vrag (ga) vedi, kod hodi; kdo, za vraga, te je poslal tja
b) močno zanikanje ali omalovaževanje: vrag, pa tako plačilo
c) podkrepitev trditve: ni vrag, da pridejo; tristo vragov, da je res
č) jezo, nejevoljo nad kom: vrag naj ga vzame; da bi te vrag; kako, za vraga, pa naj jaz to vem
● 
pog., ekspr. podjetje jemlje, je vzel vrag propada, je propadlo; pog., ekspr. skril sem ga, da ga vrag ne najde prav nihče; pog., ekspr. ko sede za volan, ga obsede vrag postane nepremišljen, izzivalen, divji; pog., ekspr. živega vraga se ne boji prav nikogar; pog., ekspr. izpuliti vragu rep doseči, napraviti kaj na videz nemogočega; z drznim dejanjem napraviti kaj neškodljivo; pog., ekspr. doživeti, narediti vraga in pol zelo veliko; pog., ekspr. slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici imeti kaj za bolj negativno, kot je v resnici; pog., ekspr. ta človek je od vraga doseže tudi kaj navidez nemogočega; je zelo hudoben; pog., ekspr. hiša, kupčija je šla k vragu je propadla; pog., ekspr. tega za vraga ne morem najti nikakor; pog., ekspr. če jih gre pet ali šest, je vendar isti vrag je vseeno; pog., ekspr. odšel je. Vrag z njim izraža jezo in nezadovoljstvo; pog., ekspr. jezditi, voziti kot vrag zelo hitro, dobro; preg. kadar ima vrag mlade, nima nikoli samo enega slabih posledic česa hudega, nezaželenega je navadno več
♦ 
rib. morski vrag manta; zool. morski vrag morska riba z velikimi usti, ki privablja plen z izrastkom na šibi podobni tvorbi hrbtne plavuti, Lophius piscatorius
    vrága pog., ekspr.:
    vraga, dajte že enkrat mir; prišel je. Vraga; to je živčnost. Vraga živčnost, strahopetnost; 
prim. vragsigavedi, vragvedi ipd.
Pravopis
vrág -a m, člov. (ȃ) olepš. ~ se mu prikazuje |hudič|; slabš. Ta ~ je zmožen vsega |zloben, hudoben človek|; živ., poud. Zmerom dela kakega ~a |kako stvar, kaj|; slabš.: zganjati ~a zaradi malenkosti |hrup, nemir|; imeti ~a |neprijetnosti, težave|; do ~a vse uničiti |popolnoma vse|; iti k ~u |propasti|
vrágovka -e ž, člov. (ȃ) olepš. |hudičevka|
Celotno geslo Sinonimni
vrág -a m
Celotno geslo Frazemi
vrág Frazemi s sestavino vrág:
báti se kóga/čésa kàkor [žívega] vrága, báti se kóga/čésa kot vrág kríža, báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, báti se kóga/čésa kot vrága, báti se kóga/čésa kot [žívega] vrága, bíti od vrága, da bi te (ga, vàs) vrág, glédati kot vrág iz vŕča, iméti denárja kot vrág tóče, iméti vrága na glávi, iméti vrága v sêbi, íti k vrágu, izogíbati se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, izpúliti vrágu rép, k vrágu s čím, kàj je ísti vrág, káj [za] vrága, klicáti vrága, kot bi vrág podíl kóga, kot [sám] vrág, kot stó vrágov, kot tísoč vrágov, kot [žívi] vrág, nakopáti si [právega] vrága na glávo, ne báti se ne smŕti ne vrága, ne báti se žívega vrága, ní vrág, [da], od vrága, pobráti se k vrágu, posláti kóga/kàj k vrágu, pošíljati koga/kaj k vrágu, prijéti vrága za róge, slíkati vrága bólj čŕnega, kot je v resníci, spípati vrágu rép, spustíti vrága iz lúknje, trísto [kosmátih] vrágov, vídeti vrága, vrág je kjé, vrág jémlje kóga/kàj, vrág je vzél kàj, vrág je vzél šálo, vrág [naj] jáše kóga, vrág [naj] pojáše kóga, vrág ni takó čŕn kot, vrág obséde kóga, vrág pobêre kóga/kàj, vrág pocítra kóga/kàj, vrág prinêse kóga/kàj kám, vrág s kóm, vrága in pól, za vrága [svétega], zapisáti se vrágu, žívi vrág
Celotno geslo Etimološki
vrȃg -a m
Pleteršnik
vrȃg, m. der Teufel (posebno v kletvicah); — ni je cerkvice, kjer bi vrag ne imel kapelice = der Teufel hat überall sein Spiel, Cig.
Prekmurski
vrág -a m vrag, hudič: Tretics kai ani Vrág ne pocſiva TF 1715, 43; da vrág nikakse moucsi nevzeme ABC 1725, A5b; Da Vrág, ſzveit Poginoti more SM 1747, 80; i eden zváſz je vrág KŠ 1771, 287; Eti i vrág na tom hodi BKM 1789, 14; Vrág je nájmre pravo Ejvi KM 1796, 7; Eti i vrág na tom hodi BRM 1823, 90; oſzlobodi od vrága TF 1715, 32; oſzlobodjenyé od vragá KŠ 1754, 114; csi moja ſze hüdou mantrá od vrága KŠ 1771, 51; Oſzloubodo ſzam ſze od vrága SŠ 1796, 6; Trucz Vrági SM 1747, 74; Ka prouti vrági ſcsémo ſztáti KŠ 1754, 63; ogyen, ki je ſzprávleni vrági KŠ 1771, 86; Gda ſze je kvrági nagno BKM 1789, 13; ka vrága povſzud okouli ſzébe má KŠ 1754, 213; i právijo: vragá má KŠ 1771, 36; Tak je vrága obládo BKM 1789, 19; i Vrazjé ſze zovéjo KŠ 1754, 95; Ti vrazjé ſzo ga pa proſzili KŠ 1771, 27; ſteri ſze vrazjé zovéjo KMK 1780, 10; i vrazjé peklénſzki, Pred nász prineſzéjo BKM 1789, 443; Morebiti vrazjé KOJ 1845, 97; Csi bi te ſzveit pun Vrágov bil SM 1747, 79; Belzebuba, vragouv naj véksega poglavnika KŠ 1754, 10b; Nyegovo vragouv zgányanye KŠ 1771, 37; Gláve ſztrasnim vrágom Naj klácsi BKM 1789, 17; Stera vragé razdreſzeli KŠ 1754, 258; vragé zgányajte KŠ 1771, 32
SSKJ²
hudíč -a m (í)
1. rel. duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave in pooseblja zlo: hudič ga zapeljuje; angeli in hudiči; imeti zveze s hudičem; črn, grd, hudoben kot hudič / prodati, zapisati se hudiču; izganjati hudiča / slika prikazuje Miklavža s hudičema / kot vzklik: hudič! o ti hudič ti! tristo hudičev! pri hudiču!
// ekspr., s prilastkom težnja, nagnjenost, navadno k čemu slabemu: prišel je v oblast kvartopirskega hudiča / knjiž., z oslabljenim pomenom hudič zavisti in sovraštva
2. ekspr. zloben, hudoben človek: boj se ga, ta hudič je zmožen vsega / kot psovka boš, hudič, tiho / ta človek je pravi hudič
// pog., z oslabljenim pomenom izraža negativen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa navadno prilastek: zaprl je vrata in noben hudič ni mogel noter; vsak hudič bi me že rad učil; pa dopovej hudiču babjemu, če moreš / pravi, da bo konja prodal, ker hudič preveč brca; kupil je novo žarnico, pa je hudič takoj pregorel; da ga ni (tega) hudiča sram / pripovedovala ji je vsega hudiča vse mogoče stvari
3. pog., ekspr., navadno s prilastkom hrup, nemir: ne delajte takega hudiča, da vas ne slišijo nasprotniki / ne uganjajte, ne zganjajte (takega) hudiča / sosedovi so imeli včeraj goste in velikega hudiča / ta obleka bo med fanti naredila hudiča in pol veliko vznemirjenje, zanimanje
4. pog., ekspr. neprijetnosti, težave: hudič bo, če bodo izvedeli; otrok mu zmeraj naredi kakšnega hudiča; kadar se ga napije, je z njim hudič / hoditi ne morem in to je tisti hudič
5. pog., ekspr., v povedni rabi izraža
a) neprijetnost, težavnost česa: hudič je stati dve uri na mrazu; hudič je, če te nihče ne uboga
b) nezadovoljstvo nad čim: hudič je vse skupaj
6. pog., ekspr., v členkovni rabi izraža
a) s predlogom visoko stopnjo: do hudiča vse so podrli; cesta se od hudiča vleče; bilo je od hudiča vroče; na hudiče sem truden
b) močno zanikanje: »Saj je prinesel denar.« »Hudiča je prinesel!«; to ni (pol) hudiča vredno
7. pog., ekspr., v medmetni rabi izraža
a) močno čustveno prizadetost: »Vlomilca so že prijeli.« »Ni hudič, kje pa?«; hudič (ga) vedi, kod se potepa; kdo, za hudiča, vas je poslal tja?
b) močno zanikanje ali omalovaževanje: hudič, pa taka večerja
c) podkrepitev trditve: ni hudič, da tega ne bi spravil v red; tristo hudičev, da je res!
č) jezo, nejevoljo nad kom: hudič naj ga vzame, pobere; da bi ga hudič
● 
pog., ekspr. tu ima hudič svoje kremplje vmes stvar, zadeva se nenavadno, nepričakovano zapleta; pog., ekspr. tam je cel hudič godijo se neprijetne, težke reči; pog., ekspr. to je vse en hudič vseeno je; pog., ekspr. kaj pa je to za en hudič kaj, kdo je to; pog., ekspr. sam hudič ga je prinesel prišel je v nepravem času; pog., ekspr. vse bo hudič vzel vse bo propadlo; nizko če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel bo umrl; ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal; pog., ekspr. ima hudiča v sebi doseže tudi kaj na videz nemogočega; zelo je hudoben; bibl. izganjati hudiča z belcebubom preganjati manjše zlo z večjim; pog., ekspr. pojedel bi hudiča in pol zelo veliko; pog., ekspr. ti bo že pokazal hudiča povzročil bo neprijetnosti, težave; prisilil te bo k poslušnosti, ubogljivosti; pog., ekspr. od hudiča je to izpeljal velikopotezno, predrzno, uspešno; pog., ekspr. vse je šlo k hudiču je propadlo; pog., ekspr. poslati koga k hudiču zelo grobo ga zavrniti; pog., ekspr. tega si za hudiča ni dal dopovedati nikakor; pog., ekspr. ta človek je od hudiča, s hudičem doseže tudi kaj na videz nemogočega; je zelo hudoben; pog., ekspr. pravi hudič, če boš zraven ali ne vseeno je; pog. pihalo je ko sto hudičev zelo močno; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo; preg. v sili še hudič muhe žre v sili se je treba zadovoljiti s tistim, kar je mogoče dobiti
    hudíča pog., ekspr.:
    hudiča, bo mir ali ne
Pravopis
hudíč1 -a m s -em člov. (í) ~ se mu prikazuje; poud.: Ta ~ je zmožen vsega |zlobni, hudobni človek|; zganjati ~a |povzročati hrup, nemir|; Ta človek mu zmeraj naredi kakšnega ~a |neprijetnost, težavo|; Do ~a vse so podrli |popolnoma vse|; Vožnja se od ~a vleče |zelo|; kletv.: ~ prekleti; tristo ~ev
hudíčevka -e ž, člov. (í)
hudíčev -a -o (í) prikazen v ~i podobi; poud.: ~i časi |težki|; ~i fantje |zelo dobri|; ~a lakota |zelo huda|; ~o vreme |slabo, neugodno|; To vino je ~o |zelo močno|; slabš. biti ves ~ |zloben, hudoben|; zmer. Molči, mulec ~
Pravopis
hudíč2 povdk. (í) poud. ~ je, če ti nihče ne pomaga |hudo|
Celotno geslo Sinonimni
hudíč1 -a m
duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave in pooseblja zlopojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. belcebub, mitol. bes1, star. bognasvaruj, evfem. črni, mitol. črt2, ver. demon, star. duhovin, star. duhovina, ekspr. hudiček, ver. hudi duh, evfem. hudik, evfem. hudiman, evfem. hudimar, evfem. hudir, evfem. hudnik, star. hudoba, evfem. hudobar, evfem. hudobček, evfem. hudobec, ver. hudobni duh, evfem. klek, ekspr. lucifer, evfem. nebodigatreba, ver. padli angel, evfem. parkelj2, evfem. parkeljček2, ekspr. peklenski duh, knj.izroč. peklenski zmaj, star. peklenščak, ekspr. peklenšček, star. plent, evfem. rogač, evfem. rogatec, ekspr. rogati1, ver. satan1, evfem. skušnjavec, evfem. šent, evfem. škrat, evfem. šment, star. ta spodnji, evfem. vrabec, evfem. vrag, evfem. vragec, evfem. vranč, ekspr. vražič, ekspr. vražiček, ver. zavrženi angel, ekspr. zli duh, ekspr. zli duhec, evfem. zlobec, evfem. zlodej, evfem. zlomek2
Število zadetkov: 56