vzròk vzróka m (ȍ ọ́)
kar naredi, da kaj nastane, se zgodi: pojav ima več vzrokov; iskati, odpraviti vzrok gospodarskih neuspehov; odkriti vzrok bolezni, vročice; po vzroku se vprašamo zakaj; vzrok nesreče je bila vinjenost; ugotovljen vzrok smrti; odkriti vzrok za nerazumevanje; vzrok in posledica / iz neznanega vzroka zapeljati na levo
♦ filoz. prvi vzrok od katerega je vse ostalo odvisno in je sam sebi vzrok; jezikosl. prislovno določilo vzroka
// kar utemeljuje, podpira kako ravnanje, odločitev: ni povedal vzroka za odhod; tako se je odločil iz raznih vzrokov / zaprite ga, vzrok se bo že našel; treba je imeti vzrok, da dobiš izredni dopust / ni vzroka, da ne bi šel; ni vzroka za vznemirjenje; ima že vzrok, da se ga boji / zapustil jo je brez vzroka; brez vzroka ne hodite ven potrebe; napasti koga brez vzroka povoda
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
vzròk vzróka m (ȍ ọ́) imeti ~ za kaj; narediti kaj brez ~a; narediti kaj iz neznanega ~a; ~ bolezni; ~ za nerazumevanje; jezikosl. prislovno določilo ~a
Pleteršnik
Pleteršnik
vzròk 2., -rǫ́ka, m. v. si s kom dati, sich die Hände reichen, durch Handschlag etwas bekräftigen, C.
Gasilstvo
Gasilstvo
Število zadetkov: 7
Dostopnost