zèl zlà zlò [-u̯]; zlêjši -a -e (ə̏ ȁ ȍ; é) neobč.: ~ človek hudoben, slab; ~a bolezen težka, huda; ~a slutnja huda
zlì -a -o (ȉ) ~ duh
zlò -êga s, pojm. (ȍ é) neobč.: ne pričakovati nič ~ega hudega; boj med dobrim in ~im slabim
zlóst -i ž, pojm. (ọ̑) neobč.
Zadetki iskanja
Pravopis
SSKJ²
zèl2 zlà zlò [zəu̯] prid., zlêjši (ə̏ ȁ ȍ) knjiž.
1. ki drugim želi in povzroča zlo, slabo: zel človek; ni vedel, da je kdo lahko tako zel / zla oblast / v različnih mitologijah in religijah dobri in zli duhovi / zla usoda / zlo dejanje
// ki izraža, kaže tako željo: zel pogled; imeti zle namene
2. ki prinaša veliko trpljenje, velike težave: zli časi; zla novica / zle posledice; zla slutnja huda
// ekspr. hud, težek: zla bolezen; zla rana; zla zima
● knjiž. zli jeziki opravljivci, obrekljivci; ekspr. on je njegov zli duh kvarno vpliva nanj; knjiž. z zlo besedo pri njem malo opraviš z neprijazno izraženo željo, zahtevo; knjiž. razšli so se brez zle misli prijazno, prijateljsko; knjiž. biti zle volje slabe volje; sam.: nič zlega ni nameraval; spopad med dobrim in zlim; prim. zali
1. ki drugim želi in povzroča zlo, slabo: zel človek; ni vedel, da je kdo lahko tako zel / zla oblast / v različnih mitologijah in religijah dobri in zli duhovi / zla usoda / zlo dejanje
// ki izraža, kaže tako željo: zel pogled; imeti zle namene
2. ki prinaša veliko trpljenje, velike težave: zli časi; zla novica / zle posledice; zla slutnja huda
// ekspr. hud, težek: zla bolezen; zla rana; zla zima
● knjiž. zli jeziki opravljivci, obrekljivci; ekspr. on je njegov zli duh kvarno vpliva nanj; knjiž. z zlo besedo pri njem malo opraviš z neprijazno izraženo željo, zahtevo; knjiž. razšli so se brez zle misli prijazno, prijateljsko; knjiž. biti zle volje slabe volje; sam.: nič zlega ni nameraval; spopad med dobrim in zlim; prim. zali
SSKJ²
zlò zlà s (ȍ ȁ)
1. kar je v nasprotju z dobrim, zlasti z moralnega stališča: v njem je prevladovalo zlo; delati, hoteti zlo; kaznovati, odpraviti, preprečiti zlo; ekspr. sejati zlo; ločevati med dobrim in zlom; hudo, majhno, veliko zlo / družbeno zlo; potres je naravno zlo
2. kar prinaša veliko trpljenje, velike težave: to še ni največje zlo; izbrati manjše zlo; prizadejati komu zlo / zlo nepismenosti; kar je enim v zlo, je drugim v dobro
● šteti komu kaj v zlo upoštevati, da je kdo kaj zlega naredil; pog. tega mu ne smete vzeti za zlo zameriti; ekspr. kupčija je šla po zlu; ekspr. ti pojavi so nujno zlo se jih ne da odpraviti; se jim ne da izogniti; prim. pozlu
1. kar je v nasprotju z dobrim, zlasti z moralnega stališča: v njem je prevladovalo zlo; delati, hoteti zlo; kaznovati, odpraviti, preprečiti zlo; ekspr. sejati zlo; ločevati med dobrim in zlom; hudo, majhno, veliko zlo / družbeno zlo; potres je naravno zlo
2. kar prinaša veliko trpljenje, velike težave: to še ni največje zlo; izbrati manjše zlo; prizadejati komu zlo / zlo nepismenosti; kar je enim v zlo, je drugim v dobro
● šteti komu kaj v zlo upoštevati, da je kdo kaj zlega naredil; pog. tega mu ne smete vzeti za zlo zameriti; ekspr. kupčija je šla po zlu; ekspr. ti pojavi so nujno zlo se jih ne da odpraviti; se jim ne da izogniti; prim. pozlu
Pravopis
zlò zlà s, pojm. (ȍ ȁ) preprečiti ~; boj med dobrim in ~om; knj. pog. Tega mu ne smete vzeti za ~ zameriti; poud. Načrt je šel po ~u |se ni uresničil|
Prekmurski
zlò zlà s zlo: Ovo je znami narodjeno zlo KŠ 1754, 60; pela, Zlo pa na szmrt KAJ 1848, 5; náz obarui od vszega zla ABC 1725, A4b; od vſzaka zla oſzlobodis SM 1747, 85; Gda kaj zla 'zelejmo KŠ 1754, 17; Da bi mogo Zſzega zla ſze mentüvati BKM 1789, 176; Vrácsaj nasz Od blôdne szteze zla KAJ 1848, 5; I nám je Vſzáko zlo od náſz odvrno BKM 1789, 131; nerazszrdi sze na teliko, kâ bi zlo csiniti steo TA 1848, 29; Ki vu zle rovajo KAJ 1848, 243; Vnougoj ſzvojoj brátji zlom áldüvala SŠ 1796, 69; zle szem csinio pred ocsmi tvojimi TA 1848, 41
Pravopis
Število zadetkov: 9
Dostopnost