Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
začárati -am dov. (ȃ)
1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: čarovnica ga je začarala, zato se samo smeje
// s skrivnostnimi silami spremeniti koga v kaj nižjega, slabšega: začarati princa v žabo
2. ekspr. s svojimi lastnostmi, vplivom povzročiti, da kdo izgubi lastno voljo, sposobnost kritičnega presojanja: ta ženska ga je čisto začarala / njena lepota jih je začarala
    začáran -a -o
    1. deležnik od začarati: začarano mesto; to bitje je začarano; gledala sta se kakor začarana
    2. ekspr., v zvezi začarani krog proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke: rešiti se iz začaranega kroga; biti ujet v začarani krog; vrteti se v začaranem krogu / začarani krog misli
SSKJ²
očárati -am dov. (ȃ)
nav. ekspr. vzbuditi pri kom zelo pozitiven čustveni odnos do sebe: igralec je očaral občinstvo; razstavljene slike so vse očarale; očaral jih je s svojim znanjem / očarala ga je njena lepota in preprostost
    očáran -a -o:
    bil je očaran od lepote; gledala ga je vsa očarana
SSKJ²
zakléti -kôlnem [zakou̯nem] dov., zakolníte tudi zakôlnite; zaklél; nam. zaklét in zaklèt (ẹ́ ó)
1. uporabiti grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: ko je odhajal, je zaklel; jezno, polglasno zakleti; zakleti po tuje; ekspr. zaklel je, da se je vse treslo zelo / preh., star. zaklel je svojega sina preklel / hudič, je zaklel
♦ rel. zelo nespoštljivo, žaljivo izraziti se o Bogu, svetih osebah ali stvareh
2. po ljudskem verovanju izreči besedo, besede, ki povzročijo
a) da kdo ali kaj izgubi kako dobro, zaželeno naravno lastnost, sposobnost: zakleti zemljo, da ne rodi
b) da se kaj hudega odvrne, izgubi moč: zakleti neurje, točo
c) da se kdo ali kaj spremeni v kaj nižjega, slabšega: čarovnica je deklico zaklela; zakleti v kačo
č) da kdo kam pride, od koder se ne more rešiti: zaklela bi ga v pekel / zakleti koga v samoto
    zakléti se ekspr.
    podkrepljeno s kletvijo izraziti svojo odločitev, sklep glede česa: zaklel se je, da jo bo dobil / hudič naj me vzame, če bom še šel tja, se je zaklel / policija se je zaklela napraviti red trdno odločila
    ●     star. na to se lahko stokrat zakolnem prisežem; ekspr. zdelo se je, kot da so se vsi zakleli proti njemu kot da so vsi trdno odločeni, da mu nasprotujejo, ga onemogočijo
    zaklét -a -o
    1. deležnik od zakleti: zaklet grad; zakleta kraljična; stvar se je, kot bi bilo zakleto, slabo končala
    2. ekspr. velik, nepopustljiv: zaklet sovražnik alkohola
    3. knjiž., navadno v povedni rabi prisiljen v kako stanje, iz katerega se ne da rešiti: usta, zakleta v molk / hiša, v katero so bili zakleti v kateri so bili prisiljeni živeti
Pravopis
začárati -am dov. -an -ana; začáranje (ȃ) koga/kaj v kaj ~ princa v žabo; poud. Njena lepota ga je začarala |očarala|
Celotno geslo Sinonimni
začárati -am dov.
1.
koga po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost
SINONIMI:
2.
koga ekspr. s svojimi lastnostmi, vplivom povzročiti, da kdo izgubi lastno voljo, sposobnost kritičnega presojanja
SINONIMI:
knj.izroč. učarati, ekspr. ureči, ekspr. uročiti, pog. zacoprati
Celotno geslo Etimološki
začȃrati – glej čȃr
Pleteršnik
začárati, -am, vb. pf. verzaubern, verhexen, Cig., Jan., C., nk.; začarana puška, Kos.; z. komu kaj, einem etwas anzaubern, Cig.
Celotno geslo Kostelski
začarati gl. zacoprati
Pravopis
očárati -am dov. -an -ana; očáranje (ȃ) koga/kaj z/s čim Očarala jih je s svojo lepoto
Celotno geslo Sinonimni
očárati -am dov.
koga vzbuditi pri kom v zelo veliki meri pozitivni čustveni odnos do sebe
SINONIMI:
knj.izroč. fascinirati, ekspr. osvojiti, ekspr. šarmirati, knj.izroč. zavojevati
GLEJ ŠE SINONIM: prevzeti2
Celotno geslo Vezljivostni G
očárati -am dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj intenzivno čustveno vplivati na koga
Prijateljeva bolečina ga je /močno/ očarala.
Celotno geslo Etimološki
očȃrati -am dov.
Pleteršnik
očárati, -am, vb. pf. bezaubern, Cig., Jan., nk.
Pravopis
zaklét -a -o; bolj ~ (ẹ̑) poud. ~ sovražnik alkohola |nepopustljiv, velik|; biti ~
zakléti -a -o (ẹ̑) ~ kraljevič
zaklétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Pravopis
zakléti -kôlnem [u̯n] dov.; drugo gl. kleti (ẹ́ ó) jezno ~; zakleti koga/kaj ~ grad, kraljeviča; zakleti koga v kaj ~ deklico v kačo
zakléti se -kôlnem se [u̯n] (ẹ́ ó) poud. Zaklel se je napraviti red |se trdno odločil, sklenil|
Celotno geslo Sinonimni
zakléti -kôlnem dov.
1.
uporabiti grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu
SINONIMI:
ekspr. pridušati se, star. priveriti se, ekspr. zabentiti
2.
koga po ljudskem verovanju z določenimi besedami spremeniti koga v kaj nižjega, slabšega
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: zagovoriti
Celotno geslo Etimološki
zaklẹ́ti – glej klẹ́ti
Pleteršnik
zaklę́ti, -kółnem, vb. pf. 1) verwünschen, verzaubern, in Bann thun, Cig., M.; duhove z., die Geister bannen, Cig.; zaklet, verwünscht, Cig., C.; z. kraj, Cig.; z. koga, jemanden beschwören, bannen, C.; Bogu kaj z., über jemanden oder etwas einen Fluch aussprechen, C., Jurč.; — 2) einen Fluch, ein Fluchwort aussprechen: grdo je zaklel; — 3) z. se, unter einem Fluch betheuern, schwören; z. se z dušo = pridušiti se, bei seiner Seele schwören, jvzhŠt.; — zakleti sovražnik, der geschworene Feind, Jan., nk.
Celotno geslo Hipolit
zakleti glagol

PRIMERJAJ: zaklet

Svetokriški
zakleti -kolnem dov. prekleti: ſtukrat tvojga blishniga ſakolnesh 2. ed., sludiu sdash, ſmert voſzhish (II, 339) ǀ en ſamkrat je bila ſvojga brata saklela del. ed. ž (II, 337)
Število zadetkov: 27