ukoreníniti -im dov. ukorenínjen -a; ukorenínjenje (í ȋ) kaj ~ nageljnove vršičke
ukoreníniti se -im se (í ȋ) Potaknjenec se je ukoreninil; poud.: Predsodki so se ukoreninili |utrdili|; ~ ~ v novem okolju |vživeti se|
Zadetki iskanja
Pravopis
Svetokriški
ukoreniniti -im dov. ukoreniniti: shelim danaſs od Nem. Nem. de bi po exempelnu S. Andrea Svete miſly v' ſerze ukoreninit nedol. puſtili ukoreniniti se ukoreniniti se: ſe taku mozhnu vkorenini 3. ed., de ſe nedà vezh vun potegnit ǀ nyh greshnu ſerze okamini, inu taku glaboku ſe vkorenini 3. ed. ǀ variteſe Nem.N. de te hude miſli nebodo v' vaſhi glavi ſe vkoreninile del. mn. ž
SSKJ²
ukoreníniti se -im se dov. (í ȋ)
1. pognati korenine v zemljo: potaknjenec se je že ukoreninil; presajena rastlina se najlažje ukorenini spomladi; stoji tukaj, kot da se je ukoreninil dolgo časa; vztrajno
2. ekspr. postati notranje, čustveno tesno povezan s čim: nikjer se ni mogel ukoreniniti; v novem okolju se je ukoreninil vživel, počutil doma / težko je odpraviti napake, predsodke, ki se ukoreninijo v ljudeh; v njem se je ukoreninilo nezaupanje / to prepričanje se mu je ukoreninilo v zavest
1. pognati korenine v zemljo: potaknjenec se je že ukoreninil; presajena rastlina se najlažje ukorenini spomladi; stoji tukaj, kot da se je ukoreninil dolgo časa; vztrajno
2. ekspr. postati notranje, čustveno tesno povezan s čim: nikjer se ni mogel ukoreniniti; v novem okolju se je ukoreninil vživel, počutil doma / težko je odpraviti napake, predsodke, ki se ukoreninijo v ljudeh; v njem se je ukoreninilo nezaupanje / to prepričanje se mu je ukoreninilo v zavest
- ukoreníniti
narediti, povzročiti, da kaj požene korenine v zemljo: ukoreniniti nageljnove vršičke
- ukorenínjen -a -o:
ukoreninjeni potaknjenec; biti ukoreninjen v svoji domovini; ukoreninjene navade, vraže; to je bilo že ukoreninjeno v njegovem značaju
SSKJ²
zasadíti -ím dov., zasádil (ī í)
1. s sajenjem narediti, da kaka površina ni prazna: zasaditi njivo s krompirjem / zasaditi ulico s kostanji
// s sajenjem narediti, da začne kje kaj rasti: zasaditi drevje, rože / zasaditi vinograd; pren. oblast je zasadila svojo ideologijo v mišljenje mnogih ljudi
2. narediti, da kaj z ostrim, koničastim delom pride v kaj: zasaditi motiko v zemljo / jezno mu je zasadila nohte v obraz; ekspr. zasaditi zobe v hruško; pren. zasaditi oster pogled v koga
// narediti, da kaj z ostrim, koničastim delom pride v kaj in tam ostane: zasaditi oporni kol poleg mladega drevesa; zasaditi sekiro v tnalo; zasaditi zastavo pred šotor
● zasaditi lopato publ. to društvo je prvo zasadilo lopato je prvo začelo delovati; publ. za novi vrtec je zasadil prvo lopato župan je nakazal začetek gradbenih del s simboličnim izkopom nekaj zemlje; publ. danes so zasadili lopato na največjem letošnjem gradbišču začeli graditi, delati; ekspr. zasaditi komu nož v srce zelo prizadeti koga; ekspr. na novo odkritem otoku so zasadili svojo zastavo v znamenje svoje navzočnosti, oblasti na otoku so namestili svojo zastavo; zastar. zasaditi koga za mizo posaditi
1. s sajenjem narediti, da kaka površina ni prazna: zasaditi njivo s krompirjem / zasaditi ulico s kostanji
// s sajenjem narediti, da začne kje kaj rasti: zasaditi drevje, rože / zasaditi vinograd; pren. oblast je zasadila svojo ideologijo v mišljenje mnogih ljudi
2. narediti, da kaj z ostrim, koničastim delom pride v kaj: zasaditi motiko v zemljo / jezno mu je zasadila nohte v obraz; ekspr. zasaditi zobe v hruško; pren. zasaditi oster pogled v koga
// narediti, da kaj z ostrim, koničastim delom pride v kaj in tam ostane: zasaditi oporni kol poleg mladega drevesa; zasaditi sekiro v tnalo; zasaditi zastavo pred šotor
● zasaditi lopato publ. to društvo je prvo zasadilo lopato je prvo začelo delovati; publ. za novi vrtec je zasadil prvo lopato župan je nakazal začetek gradbenih del s simboličnim izkopom nekaj zemlje; publ. danes so zasadili lopato na največjem letošnjem gradbišču začeli graditi, delati; ekspr. zasaditi komu nož v srce zelo prizadeti koga; ekspr. na novo odkritem otoku so zasadili svojo zastavo v znamenje svoje navzočnosti, oblasti na otoku so namestili svojo zastavo; zastar. zasaditi koga za mizo posaditi
- zasadíti se
z ostrim, koničastim delom priti v kaj in tam ostati: kremplji so se zasadili v žrtev; trnek se je ribi zasadil v grlo; močno je zagnal nož, da se je globoko zasadil v mizo / ekspr. noge so se mu zasadile v mehko zemljo; pren. očitki so se mu zasadili v srce
- zasajèn -êna -o:
globoko zasajen mejnik; s krompirjem zasajena njiva; v srce zasajena žalost
Pravopis
zasadíti -ím dov. zasádil -íla, nam. zasadít/zasadìt; drugo gl. saditi (í/ȋ í) kaj ~ drevje; zasaditi kaj v kaj ~ sekiro v tnalo; zasaditi kaj z/s čim ~ njivo s krompirjem
zasadíti se -ím se (í/ȋ í) v koga/kaj Kremplji roparice so se zasadili v žrtev
zasadíti se -ím se (í/ȋ í) v koga/kaj Kremplji roparice so se zasadili v žrtev
Pleteršnik
zasadíti, -ím, vb. pf. 1) bepflanzen; golino z lesom z., Cig.; z grahom z. brazde, ogr.-Valj. (Rad); — 2) einsetzen, pflanzen; drevje z. na kakem mestu; grme na vrt z.; — anlegen: vinograd z.; — 3) hineinstecken; z. kol v steno, Škrinj.-Valj. (Rad); kremplje z. komu v meso, die Klauen ins Fleisch einsetzen; z. komu nož v srce, jemandem das Messer ins Herz stoßen; z. mačka, ankern, Cig.; — z. se, sich einhäkeln: mačka, orel se kam zasadi, Cig.; sulica se zasadi v steno (bleibt in der Wand stecken), Ravn.; — z. jo komu, jemandem einen Schlag versetzen, Cig.
Prekmurski
zasadìti -ím dov. zasaditi: ſzvoji rouk zſzáda ſzi vinograd zaſzadi KŠ 1771, 817; eden cslovik je goricze zaſzádo KŠ 1771, 139; pren. korén prouti Jezikom zaszaditi KOJ 1833, XI; náklonoſzti vmoje ſzrczé zaſzadim KŠ 1754, 239; Da krotkoſzt vu náſz zaſzadis KM 1783, 48; nevolo ſzo i takaiſe na ſzvoje pokoleinye zaſzádili SM 1747, 51
zasàjeni tudi zasádjeni -a -o zasajen: szo vete hájt zaszajeni tokajszki vrhovje z-trszom KOJ 1848, 48; pren. je 'ze mati czérkev med vſzejmi lidmi zaſzajena KŠ 1771, 824; i grejh po naſſi roditeli vnáſz zaſzajeni KŠ 1754, 191; Ki szo zaszadjeni v Goszpodna Hi'zi TA 1848, 77
zasàjeni tudi zasádjeni -a -o zasajen: szo vete hájt zaszajeni tokajszki vrhovje z-trszom KOJ 1848, 48; pren. je 'ze mati czérkev med vſzejmi lidmi zaſzajena KŠ 1771, 824; i grejh po naſſi roditeli vnáſz zaſzajeni KŠ 1754, 191; Ki szo zaszadjeni v Goszpodna Hi'zi TA 1848, 77
Vorenc
zasaditi1 dov., F4, circumpangere, okuli naſſaditi, ẛaſaditi; deserere, â sero, obſjati, ẛaſjati, ṡaſaditi; inserere, vzeipiti, ṡaſaditi; plantare, ṡaſaditi, poſaditi, ṡaſajati, poſajati
Vorenc
zasaditi2 dov., F3, defigere, perbiti, ṡaſaditi; defigere crucem, kriṡh ẛaſaditi; depangere, ẛabiti, v'ẛemlo vtakniti, ali ẛabiti, ẛaſaditi
Svetokriški
zasaditi dov. zasaditi: Se tudi pergliha enimu, katiri je ſaſadil del. ed. m en Vinograd (V, 282) ǀ Oh nemarna dusha! Jeſt ſim tebe saſſadil del. ed. m, inu ſtuaril (V, 145)
zasaditi dovršni glagol
Besedje16
zasaditi glag. dov. ♦ P: 18 (TE 1555, TT 1557, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DBu 1580, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Črnovrški
Pravopis
odrevenèl -éla -o in odrevenél -a -o [-u̯] (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~i prsti; stati kakor ~
odrevenélost -i ž, pojm. (ẹ́)
odrevenélost -i ž, pojm. (ẹ́)
SSKJ²
odrevenéti -ím dov. (ẹ́ í)
postati negiben, tog: roke so ji odrevenele; odreveneti od mraza, sedenja; ekspr.: odreveneti od strahu; ob teh besedah je odrevenela; pren. misli so mu odrevenele
♦ med. postati teže in počasneje gibljiv; postati manj občutljiv
postati negiben, tog: roke so ji odrevenele; odreveneti od mraza, sedenja; ekspr.: odreveneti od strahu; ob teh besedah je odrevenela; pren. misli so mu odrevenele
♦ med. postati teže in počasneje gibljiv; postati manj občutljiv
- odrevenèl in odrevenél -éla -o:
odreveneli prsti; stal je kakor odrevenel
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 17
- Naslednja »
Število zadetkov: 339
Dostopnost