zaklét -a -o; bolj ~ (ẹ̑) poud. ~ sovražnik alkohola |nepopustljiv, velik|; biti ~
zakléti -a -o (ẹ̑) ~ kraljevič
zaklétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Zadetki iskanja
Pravopis
SSKJ²
zakléti -kôlnem [zakou̯nem] dov., zakolníte tudi zakôlnite; zaklél; nam. zaklét in zaklèt (ẹ́ ó)
1. uporabiti grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: ko je odhajal, je zaklel; jezno, polglasno zakleti; zakleti po tuje; ekspr. zaklel je, da se je vse treslo zelo / preh., star. zaklel je svojega sina preklel / hudič, je zaklel
♦ rel. zelo nespoštljivo, žaljivo izraziti se o Bogu, svetih osebah ali stvareh
2. po ljudskem verovanju izreči besedo, besede, ki povzročijo
a) da kdo ali kaj izgubi kako dobro, zaželeno naravno lastnost, sposobnost: zakleti zemljo, da ne rodi
b) da se kaj hudega odvrne, izgubi moč: zakleti neurje, točo
c) da se kdo ali kaj spremeni v kaj nižjega, slabšega: čarovnica je deklico zaklela; zakleti v kačo
č) da kdo kam pride, od koder se ne more rešiti: zaklela bi ga v pekel / zakleti koga v samoto
1. uporabiti grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: ko je odhajal, je zaklel; jezno, polglasno zakleti; zakleti po tuje; ekspr. zaklel je, da se je vse treslo zelo / preh., star. zaklel je svojega sina preklel / hudič, je zaklel
♦ rel. zelo nespoštljivo, žaljivo izraziti se o Bogu, svetih osebah ali stvareh
2. po ljudskem verovanju izreči besedo, besede, ki povzročijo
a) da kdo ali kaj izgubi kako dobro, zaželeno naravno lastnost, sposobnost: zakleti zemljo, da ne rodi
b) da se kaj hudega odvrne, izgubi moč: zakleti neurje, točo
c) da se kdo ali kaj spremeni v kaj nižjega, slabšega: čarovnica je deklico zaklela; zakleti v kačo
č) da kdo kam pride, od koder se ne more rešiti: zaklela bi ga v pekel / zakleti koga v samoto
- zakléti se ekspr.
podkrepljeno s kletvijo izraziti svojo odločitev, sklep glede česa: zaklel se je, da jo bo dobil / hudič naj me vzame, če bom še šel tja, se je zaklel / policija se je zaklela napraviti red trdno odločila
● star. na to se lahko stokrat zakolnem prisežem; ekspr. zdelo se je, kot da so se vsi zakleli proti njemu kot da so vsi trdno odločeni, da mu nasprotujejo, ga onemogočijo
- zaklét -a -o
1. deležnik od zakleti: zaklet grad; zakleta kraljična; stvar se je, kot bi bilo zakleto, slabo končala
2. ekspr. velik, nepopustljiv: zaklet sovražnik alkohola
3. knjiž., navadno v povedni rabi prisiljen v kako stanje, iz katerega se ne da rešiti: usta, zakleta v molk / hiša, v katero so bili zakleti v kateri so bili prisiljeni živeti
Pravopis
zakléti -kôlnem [u̯n] dov.; drugo gl. kleti (ẹ́ ó) jezno ~; zakleti koga/kaj ~ grad, kraljeviča; zakleti koga v kaj ~ deklico v kačo
zakléti se -kôlnem se [u̯n] (ẹ́ ó) poud. Zaklel se je napraviti red |se trdno odločil, sklenil|
zakléti se -kôlnem se [u̯n] (ẹ́ ó) poud. Zaklel se je napraviti red |se trdno odločil, sklenil|
zakléti -kôlnem dov.
Število zadetkov: 5
Dostopnost