Zadetki iskanja
priduševáti se -újem se nedov. (á ȗ)
pridušati se: v jezi se je priduševal / priduševal se je, da ostane
pridušati se: v jezi se je priduševal / priduševal se je, da ostane
kleti se glagol
zaklínjati -am nedov. (í)
1. star. zelo prositi, rotiti: z dvignjenimi rokami ga je zaklinjala; zaklinjal jo je, naj mu ne dela težav / na najino ljubezen, pri najini ljubezni ti zaklinjam, da mi pomagaš
2. po ljudskem verovanju izrekati besedo, besede, ki povzročajo
a) da kdo ali kaj izgubi kako dobro, zaželeno naravno lastnost, sposobnost: zaklinjati sonce, da ne sveti
b) da se kaj hudega odvrne, izgubi moč: zaklinjati zle duhove, točo
1. star. zelo prositi, rotiti: z dvignjenimi rokami ga je zaklinjala; zaklinjal jo je, naj mu ne dela težav / na najino ljubezen, pri najini ljubezni ti zaklinjam, da mi pomagaš
2. po ljudskem verovanju izrekati besedo, besede, ki povzročajo
a) da kdo ali kaj izgubi kako dobro, zaželeno naravno lastnost, sposobnost: zaklinjati sonce, da ne sveti
b) da se kaj hudega odvrne, izgubi moč: zaklinjati zle duhove, točo
- zaklínjati se ekspr.
podkrepljeno s kletvijo izražati svojo odločitev, sklep glede česa: vsi so se zaklinjali, da bodo pomagali / zaklinjati se na svojo čast / nisem bil tam, hudiča, se je zaklinjal
● star. zaklinjati se na evangelij prisegati
- zaklinjáje :
prepričal jo je, zaklinjaje se na njuno prijateljstvo
- zaklinjajóč -a -e:
zaklinjajoč se na svojo poštenost, jih je pregovoril
zaklínjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zaklínjanje (í) koga/kaj ~ hude duhove; star. Zaklinjala jih je, naj ji pomagajo rotila
zaklínjati se -am se (í) poud. Vsi so se zaklinjali, da govorijo resnico |so prisegali, zagotavljali|
zaklínjati se -am se (í) poud. Vsi so se zaklinjali, da govorijo resnico |so prisegali, zagotavljali|
rotíti -ím nedov. (ī í)
1. nav. ekspr. zelo, vztrajno prositi: začel ga je rotiti, naj odide; rotil ga je za pomoč / pri najinem prijateljstvu te rotim, pusti ga / rotimo in prosimo vas, pomagajte nam
2. po ljudskem verovanju izgovarjati določene besede, delati določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: rotiti hudo uro
● star. rotiti duhove klicati; zastar. rotiti sovražnike preklinjati, zmerjati
1. nav. ekspr. zelo, vztrajno prositi: začel ga je rotiti, naj odide; rotil ga je za pomoč / pri najinem prijateljstvu te rotim, pusti ga / rotimo in prosimo vas, pomagajte nam
2. po ljudskem verovanju izgovarjati določene besede, delati določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: rotiti hudo uro
● star. rotiti duhove klicati; zastar. rotiti sovražnike preklinjati, zmerjati
- rotíti se
1. knjiž. prisegati, zaklinjati se: vsi so se mu rotili, da bodo sodelovali / rotil se je, da o tem nič ne ve / rotil se je na svojo čast, da ne bo prej miroval, dokler ne bo krivec kaznovan / ubil ga bom, se je rotil
2. zastar. jeziti se, hudovati se: rotil se je na gospodarja, nad gospodarjem
- rotèč -éča -e:
roteč opozarjati koga; roteče besede; roteče ljubezensko pismo
rotíti -ím nedov. rôti -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; rotênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) poud. koga/kaj ~ očeta |vztrajno prositi|; star. ~ duhove klicati
rotíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. komu Rotili so se mu, da mu bodo pomagali prisegali, zagotavljali
rotíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. komu Rotili so se mu, da mu bodo pomagali prisegali, zagotavljali
rotíti se -ím se nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
kdo/kaj zaklinjati se za kaj
Roti se (jim), da bo sodeloval.
Roti se (jim), da bo sodeloval.
zaklét -a -o; bolj ~ (ẹ̑) poud. ~ sovražnik alkohola |nepopustljiv, velik|; biti ~
zakléti -a -o (ẹ̑) ~ kraljevič
zaklétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
zakléti -a -o (ẹ̑) ~ kraljevič
zaklétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
zakléti -kôlnem [zakou̯nem] dov., zakolníte tudi zakôlnite; zaklél; nam. zaklét in zaklèt (ẹ́ ó)
1. uporabiti grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: ko je odhajal, je zaklel; jezno, polglasno zakleti; zakleti po tuje; ekspr. zaklel je, da se je vse treslo zelo / preh., star. zaklel je svojega sina preklel / hudič, je zaklel
♦ rel. zelo nespoštljivo, žaljivo izraziti se o Bogu, svetih osebah ali stvareh
2. po ljudskem verovanju izreči besedo, besede, ki povzročijo
a) da kdo ali kaj izgubi kako dobro, zaželeno naravno lastnost, sposobnost: zakleti zemljo, da ne rodi
b) da se kaj hudega odvrne, izgubi moč: zakleti neurje, točo
c) da se kdo ali kaj spremeni v kaj nižjega, slabšega: čarovnica je deklico zaklela; zakleti v kačo
č) da kdo kam pride, od koder se ne more rešiti: zaklela bi ga v pekel / zakleti koga v samoto
1. uporabiti grobe besede, besedne zveze, navadno v afektu: ko je odhajal, je zaklel; jezno, polglasno zakleti; zakleti po tuje; ekspr. zaklel je, da se je vse treslo zelo / preh., star. zaklel je svojega sina preklel / hudič, je zaklel
♦ rel. zelo nespoštljivo, žaljivo izraziti se o Bogu, svetih osebah ali stvareh
2. po ljudskem verovanju izreči besedo, besede, ki povzročijo
a) da kdo ali kaj izgubi kako dobro, zaželeno naravno lastnost, sposobnost: zakleti zemljo, da ne rodi
b) da se kaj hudega odvrne, izgubi moč: zakleti neurje, točo
c) da se kdo ali kaj spremeni v kaj nižjega, slabšega: čarovnica je deklico zaklela; zakleti v kačo
č) da kdo kam pride, od koder se ne more rešiti: zaklela bi ga v pekel / zakleti koga v samoto
- zakléti se ekspr.
podkrepljeno s kletvijo izraziti svojo odločitev, sklep glede česa: zaklel se je, da jo bo dobil / hudič naj me vzame, če bom še šel tja, se je zaklel / policija se je zaklela napraviti red trdno odločila
● star. na to se lahko stokrat zakolnem prisežem; ekspr. zdelo se je, kot da so se vsi zakleli proti njemu kot da so vsi trdno odločeni, da mu nasprotujejo, ga onemogočijo
- zaklét -a -o
1. deležnik od zakleti: zaklet grad; zakleta kraljična; stvar se je, kot bi bilo zakleto, slabo končala
2. ekspr. velik, nepopustljiv: zaklet sovražnik alkohola
3. knjiž., navadno v povedni rabi prisiljen v kako stanje, iz katerega se ne da rešiti: usta, zakleta v molk / hiša, v katero so bili zakleti v kateri so bili prisiljeni živeti
zakléti -kôlnem [u̯n] dov.; drugo gl. kleti (ẹ́ ó) jezno ~; zakleti koga/kaj ~ grad, kraljeviča; zakleti koga v kaj ~ deklico v kačo
zakléti se -kôlnem se [u̯n] (ẹ́ ó) poud. Zaklel se je napraviti red |se trdno odločil, sklenil|
zakléti se -kôlnem se [u̯n] (ẹ́ ó) poud. Zaklel se je napraviti red |se trdno odločil, sklenil|
zakléti -kôlnem dov.
zaklę́ti, -kółnem, vb. pf. 1) verwünschen, verzaubern, in Bann thun, Cig., M.; duhove z., die Geister bannen, Cig.; zaklet, verwünscht, Cig., C.; z. kraj, Cig.; z. koga, jemanden beschwören, bannen, C.; Bogu kaj z., über jemanden oder etwas einen Fluch aussprechen, C., Jurč.; — 2) einen Fluch, ein Fluchwort aussprechen: grdo je zaklel; — 3) z. se, unter einem Fluch betheuern, schwören; z. se z dušo = pridušiti se, bei seiner Seele schwören, jvzhŠt.; — zakleti sovražnik, der geschworene Feind, Jan., nk.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 28