Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
zarotíti -ím dov., zarótil (ī í)
1. nav. ekspr. sklicujoč se na kaj zaprositi: zarotim te na tvoje poštenje in ljubezen, da o tem ne govoriš / zarotila jih je, naj bodo mirni proseče rekla
2. po ljudskem verovanju izgovoriti določene besede, narediti določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: znal je zarotiti hudo uro; zarotiti zlo usodo
// začarati: čarovnica ga je zarotila v kamen
    zarotíti se knjiž.
    priseči, zakleti se: oče se je zarotil, da sinu ne bo prepustil kmetije; zarotil se je, da nikoli več ne bo šel v gostilno
    ●     vse se je zarotilo proti njemu vse okoliščine so zares neugodne, vsi mu nasprotujejo; zastar. zarotili so se zoper vse, kar je tujega trdno so sklenili tujemu nasprotovati, tuje iztrebljati
Pravopis
zarotíti -ím dov. zarótil -íla, nam. zarotít/zarotìt; drugo gl. rotiti (í/ȋ í) nardp. koga/kaj znati ~ hudo uro; zarotiti koga/kaj v kaj Čarovnica ga je zarotila v kamen; poud. zarotiti koga na kaj ~im te na tvoje poštenje, da o tem ne govoriš |roteč zaprosim|
zarotíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. Zarotil se je, da ne bo več pil prisegel, sklenil; poud. zarotiti se zoper koga/kaj ~ ~ ~ tuje |nasprotovati, upirati se vsemu tujemu|
Celotno geslo Sinonimni
zarotíti se -ím se dov.
GLEJ SINONIM: obljubiti
Celotno geslo Etimološki
zarotīti se – glej zarọ̑ta
Celotno geslo Hipolit
zarotiti se glagol

PRIMERJAJ: zaroten

SSKJ²
zapriséči -séžem dov., zaprisézi zaprisézite; zapriségel zapriségla; nam. zapriséč in zaprisèč (ẹ́)
narediti, da kdo opravi prisego: sodnik zapriseže pričo / hotel ga je zapriseči, da bi izpolnil njegovo voljo s prisego obvezati
// narediti, da kdo opravi slovesno izjavo: zapriseči sodnika; zapriseči vojake; zapriseči ob nastopu službe, prevzemu oblasti
● publ. zaprisegli so, da tega niso storili prisegli, zagotovili
    zapriséči se knjiž.
    trdno obljubiti, skleniti: zaprisegel se je, da tega ne bo več delal
    zapriséžen -a -o:
    zaprisežen izvedenec; zapriseženi sodni tolmač
    ●     brez intuicije tudi tak zaprisežen racionalist ne more shajati nepopustljiv, dosleden
Pravopis
zapriséči -séžem dov. zapriséženje; drugo gl. priseči (ẹ́) koga ~ pričo; neobč. ~ ob prevzemu oblasti priseči
zapriséči se -séžem se (ẹ́) neobč. trdno obljubiti, skleniti
Celotno geslo Sinonimni
zapriséči -séžem dov.
GLEJ SINONIM: priseči
Celotno geslo Etimološki
zaprisẹ́či – glej prisẹ̑ga
Pleteršnik
zaprisę́či, -sę́žem, vb. pf. 1) schwören lassen, beeidigen: z. koga; zaprisežen, beeidigt: z. na pisanje zapisnikov, zur Führung der Protokolle beeidigt, DZ.; — z. se, sich mit einem Eide verpflichten, Jan.; hlapec se Abrahamu k vsemu zapriseže, Ravn.-Valj. (Rad); ljudje, ki so se za učenost zaprisegli, die zur Fahne der Wissenschaft geschworen haben, Zv.; — 2) = priseči, Jan., M.
Celotno geslo Hipolit
zapriseči glagol

PRIMERJAJ: zaprisežen

Celotno geslo Sinonimni
zarotíti -ím dov.
GLEJ SINONIM: zagovoriti, zaprositi
Pleteršnik
zarotíti, -ím, vb. pf. 1) beschwören; z. koga pri živem Bogu; — z. duhove, die Geister beschwören, Mur., Cig., Jan.; — 2) verwünschen, von sich wegwünschen, Cig.; — 3) z. se, schwören, mit einem Schwur betheuern, Mur., Cig., Jan.; z. se komu, jemandem schwören, C.; — sich verschwören: z. se zoper koga, Cig., Jan., nk.
Celotno geslo Pohlin
zarotiti [zarotīti zarotím] dovršni glagol

priseči, zarotiti se

Celotno geslo Hipolit
zarotiti glagol

PRIMERJAJ: zaroten

Vorenc
zarotiti dov., adjurare, h'perſegi gnati, ẛarotiti, rotiti, preklinîati, ẛaklinîati
Besedje16
zarotiti glag. dov. ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)
SSKJ²
priséči -séžem dov., prisézi prisézite; priségel priségla; nam. priséč in prisèč (ẹ́)
1. na določen način dati zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: priča je prisegla; pisno, ustno priseči / nekdaj priseči na sveto pismo, svoj meč / z notranjim predmetom priseči prisego / ekspr. prisegel je, da se ne bo vtikal v naše odnose zagotovil / kot podkrepitev: vse je res, prisežem; prisežem, da ni kriv; prisežem na svojo čast, da je bilo res tako
♦ pravn. po krivem priseči
2. javno, po določenem postopku obljubiti ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesno izjaviti: predsednik republike je prisegel / prisegel je, da bo varoval uradno tajnost
3. ekspr. trdno obljubiti: prisegel ji je zvestobo; prisegla sta si prijateljstvo za vse življenje
    priséžen -a -o:
    tu je bilo priseženih veliko priseg
    ●     star. priseženi izvedenec zapriseženi izvedenec
Pravopis
priséči -séžem dov. prisézi -te; priségel -gla, priséč/prisèč, priséžen -a; (priséč/prisèč) (ẹ́) Priča je prisegla; priseči kaj z notranjim predmetom ~ prisego; poud. priseči komu kaj ~ dekletu zvestobo |obljubiti|; priseči pri kom/čem ~ ~ Bogu
Celotno geslo Sinonimni
priséči -séžem dov.
na določeni način dati zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega
SINONIMI:
pog. dati prisego, knj.izroč. izjaviti pod prisego, star. podpričati s prisego, knj.izroč. potrditi s prisego, publ. zapriseči
GLEJ ŠE SINONIM: obljubiti, obljubiti
GLEJ ŠE: izjaviti
Število zadetkov: 38