opúščati -am nedov. (ú)
1. nehavati:
a) vzdrževati, uporabljati kaj: v tem predelu kmetije opuščajo / opuščati star običaj
b) opravljati kako (poklicno) dejavnost: opuščati kovaštvo; loterija se vedno bolj opušča
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža približevanje koncu dejanja, kot ga določa samostalnik: opuščati prodajo blaga
2. zastar. izpuščati: opuščal je vse stilno zaznamovane besede
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Pleteršnik
opúščati, -am, vb. impf. ad opustiti; 1) verwüsten, Meg.; entvölkern, Cig.; — veröden lassen, Levst. (Nauk); — 2) auflassen, aufgeben, Cig., Jan.; že jako opuščajo to navado, jvzhŠt.; — 3) unterlassen, vernachlässigen, Cig., Jan., M.; službo o., DZ.
opuščati glagol
Besedje16
SSKJ²
zapúščati -am nedov. (ú)
1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem dela, da ni več na določenem mestu: delavci v gručah zapuščajo tovarno; srečal ga je, ko je zapuščal park / publ. voda, ki zapušča hladilni sistem, je primerno ohlajena teče iz njega
// izraža, da osebek dela, da ne prebiva, živi več kje: po vojni so ljudje zapuščali vasi / mladi zapuščajo kmetije
2. izraža, da osebek dela, da preneha biti, se nahajati skupaj s kom: drug za drugim so zapuščali družbo; samica zapušča mladiče le takrat, ko gre po hrano
// izraža, da osebek dela, da preneha bivati, živeti skupaj s kom: odrasli otroci zapuščajo starše
3. delati, da preneha določeno razmerje s kom: fantje zapuščajo dekleta / pristaši ga zapuščajo
// prenehavati skrbeti za koga, pomagati komu: zapuščati ljudi v stiskah, težavah
4. delati, da kdo kaj dobi kot dediščino: kmetje so navadno zapuščali posestva sinovom / v oporoki zapušča premoženje otrokom
5. delati, da kje je, ostaja, kar izraža dopolnilo; puščati: kolesa so zapuščala sled / bolezen zapušča okvare povzroča / pog. predstava zapušča v gledalcu močen vtis povzroča, da o njej razmišlja
6. nav. ekspr. izraža pojemanje sposobnosti, stanja pri kom, kot ga določa samostalnik: razum, spomin, vid zapušča starega človeka / moči so ga začele zapuščati / pogum, zavest ga zapušča
7. pretrgovati, trgati svojo dejavno vključenost v kaj: veliko mladih letos zapušča šolo / zapuščati organizacijo, stranko
8. publ. ne upoštevati: ta filozof ne zapušča humanističnih vrednot
● ekspr. podgane že zapuščajo ladjo neznačajni, dvolični ljudje zapuščajo gibanje, stranko, podjetje, ker čutijo, da bi bilo zaradi poslabšanja položaja nevarno ostati; ekspr. živci ga zapuščajo ne more se več obvladovati, začenja se razburjati
1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem dela, da ni več na določenem mestu: delavci v gručah zapuščajo tovarno; srečal ga je, ko je zapuščal park / publ. voda, ki zapušča hladilni sistem, je primerno ohlajena teče iz njega
// izraža, da osebek dela, da ne prebiva, živi več kje: po vojni so ljudje zapuščali vasi / mladi zapuščajo kmetije
2. izraža, da osebek dela, da preneha biti, se nahajati skupaj s kom: drug za drugim so zapuščali družbo; samica zapušča mladiče le takrat, ko gre po hrano
// izraža, da osebek dela, da preneha bivati, živeti skupaj s kom: odrasli otroci zapuščajo starše
3. delati, da preneha določeno razmerje s kom: fantje zapuščajo dekleta / pristaši ga zapuščajo
// prenehavati skrbeti za koga, pomagati komu: zapuščati ljudi v stiskah, težavah
4. delati, da kdo kaj dobi kot dediščino: kmetje so navadno zapuščali posestva sinovom / v oporoki zapušča premoženje otrokom
5. delati, da kje je, ostaja, kar izraža dopolnilo; puščati: kolesa so zapuščala sled / bolezen zapušča okvare povzroča / pog. predstava zapušča v gledalcu močen vtis povzroča, da o njej razmišlja
6. nav. ekspr. izraža pojemanje sposobnosti, stanja pri kom, kot ga določa samostalnik: razum, spomin, vid zapušča starega človeka / moči so ga začele zapuščati / pogum, zavest ga zapušča
7. pretrgovati, trgati svojo dejavno vključenost v kaj: veliko mladih letos zapušča šolo / zapuščati organizacijo, stranko
8. publ. ne upoštevati: ta filozof ne zapušča humanističnih vrednot
● ekspr. podgane že zapuščajo ladjo neznačajni, dvolični ljudje zapuščajo gibanje, stranko, podjetje, ker čutijo, da bi bilo zaradi poslabšanja položaja nevarno ostati; ekspr. živci ga zapuščajo ne more se več obvladovati, začenja se razburjati
- zapúščati se nav. ekspr.
zanemarjati se: stara se in se zapušča / strokovno se zapuščati
- zapuščáje star.:
zapuščaje starše, je mislil na srečno otroštvo
- zapuščajóč -a -e:
zapuščajoč mesto, so peli
Pravopis
zapúščati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zapúščanje (ú) koga/kaj ~ dvorano drug za drugim; poud. Spomin ga ~a |mu peša|
zapúščati se -am se (ú) poud. |zanemarjati se|
zapúščati se -am se (ú) poud. |zanemarjati se|
zapuščatiV VARIANTI IZRAZOV: Podgane prve zapustijo potapljajočo se ladjo
Pleteršnik
zapúščati, -am, vb. impf. ad zapustiti; 1) verlassen; začeli so vinograde zapuščati; mati svoje otroke zapušča; žene zapuščajo svoje može; moči me zapuščajo; — 2) hinterlassen; roditelji otrokom dolgove zapuščajo namesto imenja.
Svetokriški
zapuščati nedov. zapuščati: ſo Malikovajne sapushali del. mn. m (III, 150) ǀ kadar ony vam ſò ſvoje blagu sapushali del. mn. m (V, 638)
Besedje16
Črnovrški
SSKJ²
opustíti -ím dov., opústil (ī í)
1. nehati1:
a) vzdrževati, uporabljati kaj: staro pokopališče so opustili; opustiti rudnik, vinograd / lesene pluge so že davno opustili jih ne uporabljajo več
b) opravljati kako (poklicno) dejavnost: opustiti kamnoseštvo; kleparstvo je kmalu opustil / moral je opustiti obrt / podjetje so zaradi nedonosnosti opustili
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nehanje dejanja, kot ga določa samostalnik: morali so opustiti vsako iskanje; opustiti kajenje; končno so opustili lov na medveda; opustil je sleherno upanje / opustiti razvratno življenje / prvotno namero je opustil
● zastar. opustil je predstaviti nas ni nas predstavil
2. zastar. izpustiti: pri nadaljnjem računanju je treba opustiti oklepaje
1. nehati1:
a) vzdrževati, uporabljati kaj: staro pokopališče so opustili; opustiti rudnik, vinograd / lesene pluge so že davno opustili jih ne uporabljajo več
b) opravljati kako (poklicno) dejavnost: opustiti kamnoseštvo; kleparstvo je kmalu opustil / moral je opustiti obrt / podjetje so zaradi nedonosnosti opustili
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nehanje dejanja, kot ga določa samostalnik: morali so opustiti vsako iskanje; opustiti kajenje; končno so opustili lov na medveda; opustil je sleherno upanje / opustiti razvratno življenje / prvotno namero je opustil
● zastar. opustil je predstaviti nas ni nas predstavil
2. zastar. izpustiti: pri nadaljnjem računanju je treba opustiti oklepaje
- opustívši zastar.:
opustivši delo, se je vdal pijači
- opuščèn -êna -o:
opuščen star mlin; več vasi je že opuščenih
Pravopis
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 70
Dostopnost