opúščati -am nedov. (ú)
1. nehavati:
a) vzdrževati, uporabljati kaj: v tem predelu kmetije opuščajo / opuščati star običaj
b) opravljati kako (poklicno) dejavnost: opuščati kovaštvo; loterija se vedno bolj opušča
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža približevanje koncu dejanja, kot ga določa samostalnik: opuščati prodajo blaga
2. zastar. izpuščati: opuščal je vse stilno zaznamovane besede
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Pleteršnik
opúščati, -am, vb. impf. ad opustiti; 1) verwüsten, Meg.; entvölkern, Cig.; — veröden lassen, Levst. (Nauk); — 2) auflassen, aufgeben, Cig., Jan.; že jako opuščajo to navado, jvzhŠt.; — 3) unterlassen, vernachlässigen, Cig., Jan., M.; službo o., DZ.
SSKJ²
opustíti -ím dov., opústil (ī í)
1. nehati1:
a) vzdrževati, uporabljati kaj: staro pokopališče so opustili; opustiti rudnik, vinograd / lesene pluge so že davno opustili jih ne uporabljajo več
b) opravljati kako (poklicno) dejavnost: opustiti kamnoseštvo; kleparstvo je kmalu opustil / moral je opustiti obrt / podjetje so zaradi nedonosnosti opustili
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nehanje dejanja, kot ga določa samostalnik: morali so opustiti vsako iskanje; opustiti kajenje; končno so opustili lov na medveda; opustil je sleherno upanje / opustiti razvratno življenje / prvotno namero je opustil
● zastar. opustil je predstaviti nas ni nas predstavil
2. zastar. izpustiti: pri nadaljnjem računanju je treba opustiti oklepaje
1. nehati1:
a) vzdrževati, uporabljati kaj: staro pokopališče so opustili; opustiti rudnik, vinograd / lesene pluge so že davno opustili jih ne uporabljajo več
b) opravljati kako (poklicno) dejavnost: opustiti kamnoseštvo; kleparstvo je kmalu opustil / moral je opustiti obrt / podjetje so zaradi nedonosnosti opustili
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nehanje dejanja, kot ga določa samostalnik: morali so opustiti vsako iskanje; opustiti kajenje; končno so opustili lov na medveda; opustil je sleherno upanje / opustiti razvratno življenje / prvotno namero je opustil
● zastar. opustil je predstaviti nas ni nas predstavil
2. zastar. izpustiti: pri nadaljnjem računanju je treba opustiti oklepaje
- opustívši zastar.:
opustivši delo, se je vdal pijači
- opuščèn -êna -o:
opuščen star mlin; več vasi je že opuščenih
Pravopis
opustíti -ím dov.
kaj nehati opravljati dejavnost, ki vključuje izpolnjevanje določenih obveznosti
SINONIMI:
GLEJ ŠE: odvaditi se
Pleteršnik
opustíti, -ím, vb. pf. 1) verwüsten, Dalm., ogr.-C.; — entvölkern, Cig.; — 2) auflassen; o. rudnik, Cig.; unbestellt liegen lassen: opuščeno zemljišče, poslopje, Jurč.; — aufgeben, lassen: o. navado; kar se odloži, to se ne opusti, aufgeschoben ist nicht aufgehoben, Mur., Cig.; — verlassen, Cig., Jan.; ljudje so ga opustili, er hat seine Kundschaft verloren, Cig.; — o. se, sich verwahrlosen = zapustiti se, Levst. (M.); — 3) unterlassen, vernachlässigen, verabsäumen; o. navadne molitve, o. dobra dela, Škrb.; ukaže, kaj naj stori ali opusti, Ravn.-Valj. (Rad).
Prekmurski
opǘstiti tudi opístiti -ím dov.
1. opustošiti, uničiti: Tvojega ſerega nedaj opüſztiti BRM 1823, 322; ete Ország nej steo opüsztiti KOJ 1833, X; ki odürijo to kurvo i opiſztijo jo KŠ 1771, 797; Lasztvice doszta skodlivi sztvári opüsztijo KAJ 1870, 104; Ovo ſzvojim meſztom vſze ſzo opüſztili BKM 1789, 325; Gda bi pa 'ſe vnouga mejſzta opüſzto Holofernes KM 1796, 72; Pannonio, ki szo jo opüsztili KOJ 1848, 3; Tatárje, gda bi cêli ország grozno opüsztili, szo KAJ 1870, 165
2. zapustiti: V-nevôli neopüſzti Náſz BRM 1823, 446
opǘstiti se tudi opístiti se -ím se opustošiti se, uničiti se: vſzáko králeſztvo, ſtero je med ſzebom razdeljeno, opiſzti ſze KŠ 1771, 207; Záto ſze nám vſze opisti BKM 1789, 339; Tak ſze je opüſzto veſz 'Sodovſzki orſzág KM 1796, 73
opǘsteni -a -o opustošen: neodlása szvoj opüszteni Ország znouva obsztvárjati KOJ 1848, 37
opǜščeni -a -o
1. opustošen, uničen: Ár je vednoj vöri opüſcseno teliko bogáſztva KŠ 1771, 799; ár je vſze opüſcseno KM 1790, 92; Vrág, pekeo je opüſcseni BKM 1789, 116
2. zapuščen: nad vsitki pobolsanye, niti tebe prav ſzpoznanye, med namie opuscheno SM 1747, 86; ár je vec diczé te opüſcsene KŠ 1771, 566
1. opustošiti, uničiti: Tvojega ſerega nedaj opüſztiti BRM 1823, 322; ete Ország nej steo opüsztiti KOJ 1833, X; ki odürijo to kurvo i opiſztijo jo KŠ 1771, 797; Lasztvice doszta skodlivi sztvári opüsztijo KAJ 1870, 104; Ovo ſzvojim meſztom vſze ſzo opüſztili BKM 1789, 325; Gda bi pa 'ſe vnouga mejſzta opüſzto Holofernes KM 1796, 72; Pannonio, ki szo jo opüsztili KOJ 1848, 3; Tatárje, gda bi cêli ország grozno opüsztili, szo KAJ 1870, 165
2. zapustiti: V-nevôli neopüſzti Náſz BRM 1823, 446
opǘstiti se tudi opístiti se -ím se opustošiti se, uničiti se: vſzáko králeſztvo, ſtero je med ſzebom razdeljeno, opiſzti ſze KŠ 1771, 207; Záto ſze nám vſze opisti BKM 1789, 339; Tak ſze je opüſzto veſz 'Sodovſzki orſzág KM 1796, 73
opǘsteni -a -o opustošen: neodlása szvoj opüszteni Ország znouva obsztvárjati KOJ 1848, 37
opǜščeni -a -o
1. opustošen, uničen: Ár je vednoj vöri opüſcseno teliko bogáſztva KŠ 1771, 799; ár je vſze opüſcseno KM 1790, 92; Vrág, pekeo je opüſcseni BKM 1789, 116
2. zapuščen: nad vsitki pobolsanye, niti tebe prav ſzpoznanye, med namie opuscheno SM 1747, 86; ár je vec diczé te opüſcsene KŠ 1771, 566
SSKJ²
zapúščati -am nedov. (ú)
1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem dela, da ni več na določenem mestu: delavci v gručah zapuščajo tovarno; srečal ga je, ko je zapuščal park / publ. voda, ki zapušča hladilni sistem, je primerno ohlajena teče iz njega
// izraža, da osebek dela, da ne prebiva, živi več kje: po vojni so ljudje zapuščali vasi / mladi zapuščajo kmetije
2. izraža, da osebek dela, da preneha biti, se nahajati skupaj s kom: drug za drugim so zapuščali družbo; samica zapušča mladiče le takrat, ko gre po hrano
// izraža, da osebek dela, da preneha bivati, živeti skupaj s kom: odrasli otroci zapuščajo starše
3. delati, da preneha določeno razmerje s kom: fantje zapuščajo dekleta / pristaši ga zapuščajo
// prenehavati skrbeti za koga, pomagati komu: zapuščati ljudi v stiskah, težavah
4. delati, da kdo kaj dobi kot dediščino: kmetje so navadno zapuščali posestva sinovom / v oporoki zapušča premoženje otrokom
5. delati, da kje je, ostaja, kar izraža dopolnilo; puščati: kolesa so zapuščala sled / bolezen zapušča okvare povzroča / pog. predstava zapušča v gledalcu močen vtis povzroča, da o njej razmišlja
6. nav. ekspr. izraža pojemanje sposobnosti, stanja pri kom, kot ga določa samostalnik: razum, spomin, vid zapušča starega človeka / moči so ga začele zapuščati / pogum, zavest ga zapušča
7. pretrgovati, trgati svojo dejavno vključenost v kaj: veliko mladih letos zapušča šolo / zapuščati organizacijo, stranko
8. publ. ne upoštevati: ta filozof ne zapušča humanističnih vrednot
● ekspr. podgane že zapuščajo ladjo neznačajni, dvolični ljudje zapuščajo gibanje, stranko, podjetje, ker čutijo, da bi bilo zaradi poslabšanja položaja nevarno ostati; ekspr. živci ga zapuščajo ne more se več obvladovati, začenja se razburjati
1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem dela, da ni več na določenem mestu: delavci v gručah zapuščajo tovarno; srečal ga je, ko je zapuščal park / publ. voda, ki zapušča hladilni sistem, je primerno ohlajena teče iz njega
// izraža, da osebek dela, da ne prebiva, živi več kje: po vojni so ljudje zapuščali vasi / mladi zapuščajo kmetije
2. izraža, da osebek dela, da preneha biti, se nahajati skupaj s kom: drug za drugim so zapuščali družbo; samica zapušča mladiče le takrat, ko gre po hrano
// izraža, da osebek dela, da preneha bivati, živeti skupaj s kom: odrasli otroci zapuščajo starše
3. delati, da preneha določeno razmerje s kom: fantje zapuščajo dekleta / pristaši ga zapuščajo
// prenehavati skrbeti za koga, pomagati komu: zapuščati ljudi v stiskah, težavah
4. delati, da kdo kaj dobi kot dediščino: kmetje so navadno zapuščali posestva sinovom / v oporoki zapušča premoženje otrokom
5. delati, da kje je, ostaja, kar izraža dopolnilo; puščati: kolesa so zapuščala sled / bolezen zapušča okvare povzroča / pog. predstava zapušča v gledalcu močen vtis povzroča, da o njej razmišlja
6. nav. ekspr. izraža pojemanje sposobnosti, stanja pri kom, kot ga določa samostalnik: razum, spomin, vid zapušča starega človeka / moči so ga začele zapuščati / pogum, zavest ga zapušča
7. pretrgovati, trgati svojo dejavno vključenost v kaj: veliko mladih letos zapušča šolo / zapuščati organizacijo, stranko
8. publ. ne upoštevati: ta filozof ne zapušča humanističnih vrednot
● ekspr. podgane že zapuščajo ladjo neznačajni, dvolični ljudje zapuščajo gibanje, stranko, podjetje, ker čutijo, da bi bilo zaradi poslabšanja položaja nevarno ostati; ekspr. živci ga zapuščajo ne more se več obvladovati, začenja se razburjati
- zapúščati se nav. ekspr.
zanemarjati se: stara se in se zapušča / strokovno se zapuščati
- zapuščáje star.:
zapuščaje starše, je mislil na srečno otroštvo
- zapuščajóč -a -e:
zapuščajoč mesto, so peli
Pravopis
zapúščati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zapúščanje (ú) koga/kaj ~ dvorano drug za drugim; poud. Spomin ga ~a |mu peša|
zapúščati se -am se (ú) poud. |zanemarjati se|
zapúščati se -am se (ú) poud. |zanemarjati se|
Pleteršnik
zapúščati, -am, vb. impf. ad zapustiti; 1) verlassen; začeli so vinograde zapuščati; mati svoje otroke zapušča; žene zapuščajo svoje može; moči me zapuščajo; — 2) hinterlassen; roditelji otrokom dolgove zapuščajo namesto imenja.
SSKJ²
odstopíti in odstópiti -im dov. (ī ọ́ ọ̑)
1. s korakom, koraki prenehati biti v neposredni bližini česa ali postati bolj oddaljen od česa: odstopil je in ga začel ogledovati; odstopili so od plota in posedli; odstopiti za korak; kar odstopil je od presenečenja
2. prenehati se prilegati podlagi, biti sprijet z njo: prilepljena krpa je odstopila; podplati na čevljih so odstopili; skorja pri hlebcu je odstopila; umazanija v loncu še ni odstopila
3. odpovedati se opravljanju pomembnejše javne funkcije ali službe: predsednik je odstopil; uredniški odbor je zaradi neutemeljene kritike odstopil; kolektivno odstopiti
// preh. narediti, povzročiti, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo; odstaviti: zaradi afere so morali takoj odstopiti ministra
// odpovedati udeležbo zlasti pri tekmovanju: tekmovalec je odstopil; odstopiti zaradi poškodbe
4. navadno v zvezi z od prenehati vztrajati pri čem, upoštevati kaj: ni odstopil od svojih načel, navad; odstopiti od stališča o nevmešavanju; odstopiti v nekaterih bistvenih točkah
// prenehati vztrajati pri uresničitvi česa: odstopiti od zahteve, zamisli
♦ pravn. odstopiti od tožbe izjaviti, da ne bo uveden sodni postopek
// publ. postati neenak v primerjavi s čim: osebni dohodki v tej tovarni so odstopili od osebnih dohodkov drugod; po kvaliteti je zelo odstopil od povprečja
5. narediti, da dobi drugi, kar osebek ima, mu pripada: odstopiti komu dediščino; odstopiti stanovanje potrebnejšemu; odstopil mu je vrstni red pri nakupu avtomobila / odstopi mi knjigo za kak dan posodi mi; odstopiti posestvo sinu zapustiti; odstopil mu je sobo za en večer dal
1. s korakom, koraki prenehati biti v neposredni bližini česa ali postati bolj oddaljen od česa: odstopil je in ga začel ogledovati; odstopili so od plota in posedli; odstopiti za korak; kar odstopil je od presenečenja
2. prenehati se prilegati podlagi, biti sprijet z njo: prilepljena krpa je odstopila; podplati na čevljih so odstopili; skorja pri hlebcu je odstopila; umazanija v loncu še ni odstopila
3. odpovedati se opravljanju pomembnejše javne funkcije ali službe: predsednik je odstopil; uredniški odbor je zaradi neutemeljene kritike odstopil; kolektivno odstopiti
// preh. narediti, povzročiti, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo; odstaviti: zaradi afere so morali takoj odstopiti ministra
// odpovedati udeležbo zlasti pri tekmovanju: tekmovalec je odstopil; odstopiti zaradi poškodbe
4. navadno v zvezi z od prenehati vztrajati pri čem, upoštevati kaj: ni odstopil od svojih načel, navad; odstopiti od stališča o nevmešavanju; odstopiti v nekaterih bistvenih točkah
// prenehati vztrajati pri uresničitvi česa: odstopiti od zahteve, zamisli
♦ pravn. odstopiti od tožbe izjaviti, da ne bo uveden sodni postopek
// publ. postati neenak v primerjavi s čim: osebni dohodki v tej tovarni so odstopili od osebnih dohodkov drugod; po kvaliteti je zelo odstopil od povprečja
5. narediti, da dobi drugi, kar osebek ima, mu pripada: odstopiti komu dediščino; odstopiti stanovanje potrebnejšemu; odstopil mu je vrstni red pri nakupu avtomobila / odstopi mi knjigo za kak dan posodi mi; odstopiti posestvo sinu zapustiti; odstopil mu je sobo za en večer dal
- odstópljen -a -o:
odstopljen delež / odstopljeni minister, vodja; odstopljena direktorica
Pravopis
odstopíti in odstópiti -im dov. odstópljen -a; odstópljenje; drugo gl. stopiti2 (í/ȋ/ọ́ ọ̑) Podplat na čevljih je odstopil; Predsednik je odstopil; šalj. odstopiti koga ~ ministra |odstaviti; povzročiti odstop|; odstopiti od česa ~ ~ svojih načel; pravn. ~ ~ tožbe; odstopiti komu kaj ~ bratu dediščino
odstopíti in odstópiti -im dov. BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: 
odstopiti od tožbe
1.
odpovedati se opravljanju pomembnejše javne funkcije ali službe
SINONIMI:
publ. dati odstop, publ. dati ostavko, pog. demisionirati, publ. podati odstop, publ. podati ostavko, knj.izroč. resignirati, evfem. umakniti se
2.
3.
odstopiti od tožbe- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 70
Dostopnost