opuščèn -êna -o (ȅ é é) ~ mlin, rudnik
opuščênost -i ž, pojm. (é)
Zadetki iskanja
Pravopis
Vorenc
opuščen del., F2, desertus, -a, -um, ṡapuṡzhen, opuṡzhen; obsitus, -a, -um, opuṡzhen, neṡnaṡhen, neṡhtalten, ſmardliu, kakòr eden, kateri je bil dolgu v'eni jezhi
Besedje16
Pravopis
zapuščèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) Skrbeti za ~e otroke; poud.: ~ sadovnjak |neurejen, zanemarjen|; ~a vas |prazna, nenaseljena|; Počutila se je zelo ~o |osamljeno, samo|
zapuščênost -i ž, pojm. (é)
zapuščênost -i ž, pojm. (é)
Vorenc
zapuščen del., F12, ceſsatus, isrozhen, ſpuszhen, ẛapuszhen; derelictus, -a, -um, ẛapuṡzhen, popuṡzhen; desertus, -a, -um, ẛapuṡzhen, opuṡzhen; desitus, -a, -um, â desinor, ẛapuṡzhen, odverṡhen, kar nei vezh k'nuzu; desolatus, ṡapuṡzhen, réven, edyn; destitutus, -a, -um, ṡapuṡzhen; indilingens hortus, en ṡapuṡzhen vert; jus caedum, padezha pravda, katera je na eno ſtran padla, ali ṡapuṡzhena; neglectus, -a, -um, ṡapuṡzhen, ṡamujen; paralipomenon, buque teh ṡapuṡzhenih rizhy; pupilli, ſyrotize, ṡapuszheni otroci; relictus, -a, -um, puṡzhen, popuṡzhen, ṡapuṡzhen
Svetokriški
zapuščen -a prid. 1. zapuščen: Sapushen im. ed. m od ludy ſe je k'Boshy dobruti obernil ǀ v'Kratkim zhaſsu bosh nah, ſlejp, inu reven, od vſhih ſapushen im. ed. m ǀ od Boga sapushzhen im. ed. m ǀ is Paradiſa isvershen, od vſyh sapuszhen im. ed. m ǀ od vſyh sapuushen im. ed. m, inu savershen je bil ǀ una boga sirota eno cellu lejtu od vſyh sapushena im. ed. ž bolna, inu reuna leshi ǀ ta sapuſhena im. ed. ž semla s'zhernom oblahom te shalosti je pokrita ǀ ſapuſhena im. ed. ž ſirotiza vpije ǀ Poverniſe ſupet ò vſmilen Ozha k'tvojmu sapuſhenimu daj. ed. m otroku ǀ je bil pokasal ta frishni ſtudeniz tej sapusheni daj. ed. ž Agar ǀ kar ſi vſel po krijvem tajſtimu kmetu … ſapusheni daj. ed. ž ſirotizi ǀ Joh meni sapuſheni daj. ed. ž sruti ǀ ſe ſo jokali, kadar ſo ſpomnili na leta poterdi, inu sapusheni tož. ed. m dol. Tempel ǀ jeſt videm Chriſtuſa taku resmartraniga od vſyh sapusheniga tož. ed. m ži. ǀ Vy kateri vidite de uno sapusheno tož. ed. ž siromashko vduvo vſy zukaio ǀ uſame gori sa suoije sijni dua sapushena tož. dv. m fantizha ǀ ty brumni so sapusheni im. mn. m, ty hudobni paK vſiga obilnu imajo ǀ Kateru skuſio te vboge, inu sapushene im. mn. ž vuduve ǀ trosht teh sapuſheneh rod. mn. ǀ vduvam, inu tem sapushenem daj. mn. ſirotizam ſo pomagali ǀ neuſamite blagu vudvam, inu ſapuſhenim daj. mn. ſirotizam ǀ sapushene tož. mn. ž vduve ſim vſelej shirmal ǀ s'tuojmy vſmilenimy ozhmy gledaj na naſs sapuſsene tož. mn. ž, inu reune ſirotize ǀ sakaj ony ſò imeli opravit s' reſdeleinam teh deshel nym sapushenim or. mn. 2. prepuščen: veliku minie bodo nevarnoſti sapusheni im. mn. m → maša
zapuščen deležnik
Besedje16
zapuščen del. ♦ P: 31 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
SSKJ²
opustíti -ím dov., opústil (ī í)
1. nehati1:
a) vzdrževati, uporabljati kaj: staro pokopališče so opustili; opustiti rudnik, vinograd / lesene pluge so že davno opustili jih ne uporabljajo več
b) opravljati kako (poklicno) dejavnost: opustiti kamnoseštvo; kleparstvo je kmalu opustil / moral je opustiti obrt / podjetje so zaradi nedonosnosti opustili
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nehanje dejanja, kot ga določa samostalnik: morali so opustiti vsako iskanje; opustiti kajenje; končno so opustili lov na medveda; opustil je sleherno upanje / opustiti razvratno življenje / prvotno namero je opustil
● zastar. opustil je predstaviti nas ni nas predstavil
2. zastar. izpustiti: pri nadaljnjem računanju je treba opustiti oklepaje
1. nehati1:
a) vzdrževati, uporabljati kaj: staro pokopališče so opustili; opustiti rudnik, vinograd / lesene pluge so že davno opustili jih ne uporabljajo več
b) opravljati kako (poklicno) dejavnost: opustiti kamnoseštvo; kleparstvo je kmalu opustil / moral je opustiti obrt / podjetje so zaradi nedonosnosti opustili
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nehanje dejanja, kot ga določa samostalnik: morali so opustiti vsako iskanje; opustiti kajenje; končno so opustili lov na medveda; opustil je sleherno upanje / opustiti razvratno življenje / prvotno namero je opustil
● zastar. opustil je predstaviti nas ni nas predstavil
2. zastar. izpustiti: pri nadaljnjem računanju je treba opustiti oklepaje
- opustívši zastar.:
opustivši delo, se je vdal pijači
- opuščèn -êna -o:
opuščen star mlin; več vasi je že opuščenih
SSKJ²
zapustíti -ím dov., zapústil (ī í)
1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da ni več na določenem mestu: pravkar je zapustil dvorano; vojaki so zapustili položaje; večkrat na dan zapusti stanovanje / zapustiti volišče / zapustiti zabavo, zborovanje / vlak je zapustil postajo odpeljal z nje
// izraža, da osebek naredi, da ne prebiva, živi več kje: zapustiti dom, domovino; zapustiti rojstni kraj / medved je že zapustil svoje bivališče; mladiči so zapustili gnezdo
2. izraža, da osebek naredi, da preneha biti, se nahajati skupaj s kom: dokler je bila pot neznana, ga ni zapustil; pes ni zapustil ranjenega gospodarja / tu cesta zapusti reko preneha potekati ob njej / ekspr. senca ga ne zapusti
// izraža, da osebek naredi, da preneha bivati, živeti skupaj s kom: otroci so odrasli in zapustili starše / zapustiti družino / bolna žival zapusti čredo; samica zapusti mladiče / nenadoma nas je zapustil naš oče v osmrtnicah je umrl
3. narediti, da preneha določeno razmerje s kom: dekle ga je zapustilo; mož je zapustil ženo
// prenehati skrbeti za koga, pomagati komu: prijatelji ga niso zapustili; velik revež je, vsi so ga zapustili; v stiski, težavah ga niso zapustili
4. narediti, da kdo kaj dobi kot dediščino: domačijo, posestvo je zapustil sinu; zapustil mu je veliko premoženje / ekspr. žena mu je ob smrti zapustila dva otroka / ekspr. po končani šoli je knjige zapustil bratu dal, prepustil
5. narediti, povzročiti, da kje je, ostane, kar izraža dopolnilo; pustiti: tat ni zapustil sledov / težko življenje ji je zapustilo številne gube na obrazu / umrli ni zapustil oporoke ni naredil / pog. predstava je zapustila slab vtis gledalcem ni bila všeč, jim ni ugajala; ekspr. ti dogodki so zapustili trajne sledove v zavesti naših ljudi so zelo vplivali na njihovo zavest
6. nav. ekspr. izraža prenehanje sposobnosti, stanja pri kom, kot ga določa samostalnik: zapustil ga je razum, spomin, vid / telesne moči so ga zapustile / dobra volja ga je zapustila; nenadoma ga je zapustila zavest
7. pretrgati svojo dejavno vključenost v kaj: zapustiti šolo, tovarno / zapustiti delo, službo
8. publ. ne upoštevati: v svojih delih je večkrat zapustil načela estetike
● ekspr. sreča ga je zapustila prenehal je biti uspešen; ekspr. zapustiti kolesnice starega nehati živeti, delati po starem, ustaljenem načinu; kmalu bo zapustil posteljo ozdravel; evfem. zapustiti (ta) svet umreti
1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da ni več na določenem mestu: pravkar je zapustil dvorano; vojaki so zapustili položaje; večkrat na dan zapusti stanovanje / zapustiti volišče / zapustiti zabavo, zborovanje / vlak je zapustil postajo odpeljal z nje
// izraža, da osebek naredi, da ne prebiva, živi več kje: zapustiti dom, domovino; zapustiti rojstni kraj / medved je že zapustil svoje bivališče; mladiči so zapustili gnezdo
2. izraža, da osebek naredi, da preneha biti, se nahajati skupaj s kom: dokler je bila pot neznana, ga ni zapustil; pes ni zapustil ranjenega gospodarja / tu cesta zapusti reko preneha potekati ob njej / ekspr. senca ga ne zapusti
// izraža, da osebek naredi, da preneha bivati, živeti skupaj s kom: otroci so odrasli in zapustili starše / zapustiti družino / bolna žival zapusti čredo; samica zapusti mladiče / nenadoma nas je zapustil naš oče v osmrtnicah je umrl
3. narediti, da preneha določeno razmerje s kom: dekle ga je zapustilo; mož je zapustil ženo
// prenehati skrbeti za koga, pomagati komu: prijatelji ga niso zapustili; velik revež je, vsi so ga zapustili; v stiski, težavah ga niso zapustili
4. narediti, da kdo kaj dobi kot dediščino: domačijo, posestvo je zapustil sinu; zapustil mu je veliko premoženje / ekspr. žena mu je ob smrti zapustila dva otroka / ekspr. po končani šoli je knjige zapustil bratu dal, prepustil
5. narediti, povzročiti, da kje je, ostane, kar izraža dopolnilo; pustiti: tat ni zapustil sledov / težko življenje ji je zapustilo številne gube na obrazu / umrli ni zapustil oporoke ni naredil / pog. predstava je zapustila slab vtis gledalcem ni bila všeč, jim ni ugajala; ekspr. ti dogodki so zapustili trajne sledove v zavesti naših ljudi so zelo vplivali na njihovo zavest
6. nav. ekspr. izraža prenehanje sposobnosti, stanja pri kom, kot ga določa samostalnik: zapustil ga je razum, spomin, vid / telesne moči so ga zapustile / dobra volja ga je zapustila; nenadoma ga je zapustila zavest
7. pretrgati svojo dejavno vključenost v kaj: zapustiti šolo, tovarno / zapustiti delo, službo
8. publ. ne upoštevati: v svojih delih je večkrat zapustil načela estetike
● ekspr. sreča ga je zapustila prenehal je biti uspešen; ekspr. zapustiti kolesnice starega nehati živeti, delati po starem, ustaljenem načinu; kmalu bo zapustil posteljo ozdravel; evfem. zapustiti (ta) svet umreti
- zapustíti se nav. ekspr.
zanemariti se: ženske se v teh letih rade zapustijo / postal je odličen mojster, toda kmalu se je zapustil
- zapustívši star.:
zapustivši prijateljico, je stekla proti domu
- zapuščèn -êna -o
1. deležnik od zapustiti: skrbeti za zapuščene otroke; umrl je od vseh zapuščen; pravkar zapuščena soba
2. ekspr. neurejen, zanemarjen: zapuščen sadovnjak; vrt je zaradi bolezni gospodarja čisto zapuščen
3. ekspr. prazen, nenaseljen: zapuščena vas / okoli doma je bilo vse tiho in zapuščeno / zapuščeni rovi v rudniku
4. ekspr. osamljen, sam1: po smrti moža se je počutila zelo zapuščena
Število zadetkov: 15
Dostopnost