Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
opustíti -ím dov., opústil (ī í)
1. nehati1:
a) vzdrževati, uporabljati kaj: staro pokopališče so opustili; opustiti rudnik, vinograd / lesene pluge so že davno opustili jih ne uporabljajo več
b) opravljati kako (poklicno) dejavnost: opustiti kamnoseštvo; kleparstvo je kmalu opustil / moral je opustiti obrt / podjetje so zaradi nedonosnosti opustili
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nehanje dejanja, kot ga določa samostalnik: morali so opustiti vsako iskanje; opustiti kajenje; končno so opustili lov na medveda; opustil je sleherno upanje / opustiti razvratno življenje / prvotno namero je opustil
● zastar. opustil je predstaviti nas ni nas predstavil
2. zastar. izpustiti: pri nadaljnjem računanju je treba opustiti oklepaje
    opustívši zastar.:
    opustivši delo, se je vdal pijači
    opuščèn -êna -o:
    opuščen star mlin; več vasi je že opuščenih
Pravopis
opustíti -ím dov.; drugo gl. pustiti (í/ȋ í) kaj ~ kajenje; ~ vinograd
Celotno geslo Sinonimni
opustíti -ím dov.
kaj nehati opravljati dejavnost, ki vključuje izpolnjevanje določenih obveznosti
SINONIMI:
ekspr. obesiti na klin, ekspr. obesiti na kljuko, ekspr. obesiti na kol, pog. pustiti
GLEJ ŠE: odvaditi se
Celotno geslo Etimološki
opustīti – glej pustīti
Pleteršnik
opustíti, -ím, vb. pf. 1) verwüsten, Dalm., ogr.-C.; — entvölkern, Cig.; — 2) auflassen; o. rudnik, Cig.; unbestellt liegen lassen: opuščeno zemljišče, poslopje, Jurč.; — aufgeben, lassen: o. navado; kar se odloži, to se ne opusti, aufgeschoben ist nicht aufgehoben, Mur., Cig.; — verlassen, Cig., Jan.; ljudje so ga opustili, er hat seine Kundschaft verloren, Cig.; — o. se, sich verwahrlosen = zapustiti se, Levst. (M.); — 3) unterlassen, vernachlässigen, verabsäumen; o. navadne molitve, o. dobra dela, Škrb.; ukaže, kaj naj stori ali opusti, Ravn.-Valj. (Rad).
Prekmurski
opǘstiti tudi opístiti -ím dov.
1. opustošiti, uničiti: Tvojega ſerega nedaj opüſztiti BRM 1823, 322; ete Ország nej steo opüsztiti KOJ 1833, X; ki odürijo to kurvo i opiſztijo jo KŠ 1771, 797; Lasztvice doszta skodlivi sztvári opüsztijo KAJ 1870, 104; Ovo ſzvojim meſztom vſze ſzo opüſztili BKM 1789, 325; Gda bi pa 'ſe vnouga mejſzta opüſzto Holofernes KM 1796, 72; Pannonio, ki szo jo opüsztili KOJ 1848, 3; Tatárje, gda bi cêli ország grozno opüsztili, szo KAJ 1870, 165
2. zapustiti: V-nevôli neopüſzti Náſz BRM 1823, 446
opǘstiti se tudi opístiti se -ím se opustošiti se, uničiti se: vſzáko králeſztvo, ſtero je med ſzebom razdeljeno, opiſzti ſze KŠ 1771, 207; Záto ſze nám vſze opisti BKM 1789, 339; Tak ſze je opüſzto veſz 'Sodovſzki orſzág KM 1796, 73
opǘsteni -a -o opustošen: neodlása szvoj opüszteni Ország znouva obsztvárjati KOJ 1848, 37
opǜščeni -a -o
1. opustošen, uničen: Ár je vednoj vöri opüſcseno teliko bogáſztva KŠ 1771, 799; ár je vſze opüſcseno KM 1790, 92; Vrág, pekeo je opüſcseni BKM 1789, 116
2. zapuščen: nad vsitki pobolsanye, niti tebe prav ſzpoznanye, med namie opuscheno SM 1747, 86; ár je vec diczé te opüſcsene KŠ 1771, 566
SSKJ²
odstopíti in odstópiti -im dov. (ī ọ́ ọ̑)
1. s korakom, koraki prenehati biti v neposredni bližini česa ali postati bolj oddaljen od česa: odstopil je in ga začel ogledovati; odstopili so od plota in posedli; odstopiti za korak; kar odstopil je od presenečenja
2. prenehati se prilegati podlagi, biti sprijet z njo: prilepljena krpa je odstopila; podplati na čevljih so odstopili; skorja pri hlebcu je odstopila; umazanija v loncu še ni odstopila
3. odpovedati se opravljanju pomembnejše javne funkcije ali službe: predsednik je odstopil; uredniški odbor je zaradi neutemeljene kritike odstopil; kolektivno odstopiti
// preh. narediti, povzročiti, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo; odstaviti: zaradi afere so morali takoj odstopiti ministra
// odpovedati udeležbo zlasti pri tekmovanju: tekmovalec je odstopil; odstopiti zaradi poškodbe
4. navadno v zvezi z od prenehati vztrajati pri čem, upoštevati kaj: ni odstopil od svojih načel, navad; odstopiti od stališča o nevmešavanju; odstopiti v nekaterih bistvenih točkah
// prenehati vztrajati pri uresničitvi česa: odstopiti od zahteve, zamisli
♦ pravn. odstopiti od tožbe izjaviti, da ne bo uveden sodni postopek
// publ. postati neenak v primerjavi s čim: osebni dohodki v tej tovarni so odstopili od osebnih dohodkov drugod; po kvaliteti je zelo odstopil od povprečja
5. narediti, da dobi drugi, kar osebek ima, mu pripada: odstopiti komu dediščino; odstopiti stanovanje potrebnejšemu; odstopil mu je vrstni red pri nakupu avtomobila / odstopi mi knjigo za kak dan posodi mi; odstopiti posestvo sinu zapustiti; odstopil mu je sobo za en večer dal
    odstópljen -a -o:
    odstopljen delež / odstopljeni minister, vodja; odstopljena direktorica
Pravopis
odstopíti in odstópiti -im dov. odstópljen -a; odstópljenje; drugo gl. stopiti2 (í/ȋ/ọ́ ọ̑) Podplat na čevljih je odstopil; Predsednik je odstopil; šalj. odstopiti koga ~ ministra |odstaviti; povzročiti odstop|; odstopiti od česa ~ ~ svojih načel; pravn. ~ ~ tožbe; odstopiti komu kaj ~ bratu dediščino
Celotno geslo Sinonimni
odstopíti in odstópiti -im dov.
1.
odpovedati se opravljanju pomembnejše javne funkcije ali službe
SINONIMI:
publ. dati odstop, publ. dati ostavko, pog. demisionirati, publ. podati odstop, publ. podati ostavko, knj.izroč. resignirati, evfem. umakniti se
2.
od česa prenehati vztrajati pri čem, upoštevati kaj
SINONIMI:
ekspr. odtrgati se, zastar. ustopiti
3.
komu kaj narediti, da dobi drugi, kar osebek ima, mu pripada
SINONIMI:
pravn. cedirati, zastar. ustopiti
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik odstopiti od tožbe
GLEJ ŠE SINONIM: abdicirati, odpovedati se, odstaviti, posoditi
Celotno geslo Etimološki
odstopīti – glej stopīti
Pleteršnik
odstǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. 1) wegtreten, beiseite treten, Cig., Jan.; — kruhu je skorja odstopila, die Brotrinde hat sich beim Backen von der Krume losgelöst; deska je odstopila, das Brett hat sich abgelöst, Z.; skala je odstopila, der Fels hat sich losgelöst, Cig.; — abschweifen, abweichen, Cig., Jan.; o. od poglavitne reči, od prave poti, od resnice, Cig.; — abfallen: o. od vere, od stranke, Mur., Cig., Jan.; — abstehen, zurücktreten, ablassen: o. od svojega namena, od tožbe, od svoje pravice; ne o. od česa, auf etwas bestehen, beharren, Cig.; — zurücktreten, abtreten (aus einem Dienste): ministri so odstopili, Cig., nk.; — 2) abtreten, cedieren; pravico, dolg komu o., Cig., Jan., nk.
Smučanje
odstopíti -stópim dov.
SSKJ²
zapustíti -ím dov., zapústil (ī í)
1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da ni več na določenem mestu: pravkar je zapustil dvorano; vojaki so zapustili položaje; večkrat na dan zapusti stanovanje / zapustiti volišče / zapustiti zabavo, zborovanje / vlak je zapustil postajo odpeljal z nje
// izraža, da osebek naredi, da ne prebiva, živi več kje: zapustiti dom, domovino; zapustiti rojstni kraj / medved je že zapustil svoje bivališče; mladiči so zapustili gnezdo
2. izraža, da osebek naredi, da preneha biti, se nahajati skupaj s kom: dokler je bila pot neznana, ga ni zapustil; pes ni zapustil ranjenega gospodarja / tu cesta zapusti reko preneha potekati ob njej / ekspr. senca ga ne zapusti
// izraža, da osebek naredi, da preneha bivati, živeti skupaj s kom: otroci so odrasli in zapustili starše / zapustiti družino / bolna žival zapusti čredo; samica zapusti mladiče / nenadoma nas je zapustil naš oče v osmrtnicah je umrl
3. narediti, da preneha določeno razmerje s kom: dekle ga je zapustilo; mož je zapustil ženo
// prenehati skrbeti za koga, pomagati komu: prijatelji ga niso zapustili; velik revež je, vsi so ga zapustili; v stiski, težavah ga niso zapustili
4. narediti, da kdo kaj dobi kot dediščino: domačijo, posestvo je zapustil sinu; zapustil mu je veliko premoženje / ekspr. žena mu je ob smrti zapustila dva otroka / ekspr. po končani šoli je knjige zapustil bratu dal, prepustil
5. narediti, povzročiti, da kje je, ostane, kar izraža dopolnilo; pustiti: tat ni zapustil sledov / težko življenje ji je zapustilo številne gube na obrazu / umrli ni zapustil oporoke ni naredil / pog. predstava je zapustila slab vtis gledalcem ni bila všeč, jim ni ugajala; ekspr. ti dogodki so zapustili trajne sledove v zavesti naših ljudi so zelo vplivali na njihovo zavest
6. nav. ekspr. izraža prenehanje sposobnosti, stanja pri kom, kot ga določa samostalnik: zapustil ga je razum, spomin, vid / telesne moči so ga zapustile / dobra volja ga je zapustila; nenadoma ga je zapustila zavest
7. pretrgati svojo dejavno vključenost v kaj: zapustiti šolo, tovarno / zapustiti delo, službo
8. publ. ne upoštevati: v svojih delih je večkrat zapustil načela estetike
● ekspr. sreča ga je zapustila prenehal je biti uspešen; ekspr. zapustiti kolesnice starega nehati živeti, delati po starem, ustaljenem načinu; kmalu bo zapustil posteljo ozdravel; evfem. zapustiti (ta) svet umreti
    zapustíti se nav. ekspr.
    zanemariti se: ženske se v teh letih rade zapustijo / postal je odličen mojster, toda kmalu se je zapustil
    zapustívši star.:
    zapustivši prijateljico, je stekla proti domu
    zapuščèn -êna -o
    1. deležnik od zapustiti: skrbeti za zapuščene otroke; umrl je od vseh zapuščen; pravkar zapuščena soba
    2. ekspr. neurejen, zanemarjen: zapuščen sadovnjak; vrt je zaradi bolezni gospodarja čisto zapuščen
    3. ekspr. prazen, nenaseljen: zapuščena vas / okoli doma je bilo vse tiho in zapuščeno / zapuščeni rovi v rudniku
    4. ekspr. osamljen, sam1: po smrti moža se je počutila zelo zapuščena
Pravopis
zapustíti -ím dov.; drugo gl. pustiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ dvorano; Dekle ga je zapustilo; Tat ni zapustil sledov; ~ nepreskrbljene otroke; knj. pog. ~ slab vtis ne ugajati; zapustiti komu kaj ~ sinu posestvo
zapustíti se -ím se (í/ȋ í) poud. ~ ~ na starost |zanemariti se|
Celotno geslo Sinonimni
zapustíti -ím dov.
1.
kaj izraža, da osebek neha kje prebivati, živeti
SINONIMI:
ekspr. ločiti se, star. popustiti, ekspr. posloviti se
2.
koga izraža, da osebek preneha biti, bivati, se nahajati, živeti skupaj s kom
SINONIMI:
pustiti, ekspr. oditi, zastar. ostaviti
3.
koga narediti, da preneha določeno razmerje s kom
SINONIMI:
pustiti, ekspr. oditi, zastar. ostaviti, ekspr. pobegniti, pog. pokazati fige komu, pog. pokazati figo komu, ekspr. pokazati hrbet komu
4.
komu kaj narediti, da kdo kaj dobi kot dediščino
SINONIMI:
pustiti, star. odločiti, zastar. ostaviti
GLEJ ŠE SINONIM: pustiti
GLEJ ŠE: poročiti se, umreti, umreti
Celotno geslo Vezljivostni G
zapustíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj s hojo, premikanjem narediti kaj manj polno, zasedeno
Vojaki so zapustili položaje.
2.
kdo/kaj pustiti koga/kaj
Pes ni zapustil ranjenega gospodarja.
3.
kdo/kaj prenehati skrbeti za, gledati na koga/kaj
Mož jo je zapustil.
4.
kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
Posestvo je zapustil sinu.
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj trajno pustiti kaj
Tat ni zapustil sledov.
6.
kaj pustiti koga/kaj
Zapustili so ga razum, spomin, vid.
7.
kdo/kaj prenehati vključevati se v kaj
Starša sta zapustila tovarno, otroka pa šolo.
8.
kdo/kaj zanikati kaj
Pri delu je večkrat zapustil načela estetike.
Celotno geslo Frazemi
zapustíti Frazemi s sestavino zapustíti:
zapustíti dolíno sólz, zapustíti sámski stán, zapustíti slonokoščéni stòlp, zapustíti šólske klopí
Celotno geslo Etimološki
zapustīti – glej pustīti
Pleteršnik
zapustíti, -ím, vb. pf. 1) verlassen: = nicht mehr bebauen: njivo, rudnik z.; zapuščeni vinogradi; = ohne Hilfe lassen; Bog me je zapustil; zapuščeni otroci; z. se, sich verwahrlosen, Levst. (M.); = sich von jemandem trennen, von ihm weichen; žena je moža zapustila; vojaki so zapustili svojega poveljnika; z. svoje mesto, svet; moč ga je zapustila; = aufgeben; z. službo, hude navade, greh, pravo pot; — 2) (nach dem Tode) zurücklassen, hinterlassen; zapustil je ženo in petero otrok, malo blaga, veliko dolgov; z. komu kaj, jemandem etwas hinterlassen, vererben.
Prekmurski
zapüstìti -ím dov. zapustiti: vöro katolicsánszko zapüszti KOJ 1848, 30
zapüstìti se -ím se
1. zapustiti se: Ma düsa, ka ſze zapiſztis BKM 1789, 4b
2. opustiti se: Ka sze odlása, sze rado zapüszti KOJ 1845, 24
3. prepustiti se: Gda cslovi ſze na nyegovo vrejdnoſzt zapiſzti KŠ 1754, 77
zapǜščeni tudi zapǜstšeni -a -o zapuščen: Pri nas eta stvár jáko zapüščena AI 1878, 14; da szo tocskar zapüsztsenoga Stevana nazáj pripelali KOJ 1848, 30; da szo nej zapüsztseni KOJ 1845, 22; kak szo tê lidjé zapüscseni AI 1875, kaz. br. 3; gda nájdejo vsze hrame zapüscsene KOJ 1848, 120
Število zadetkov: 48