Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
volíti vólim nedov. in dov. (ī ọ́)
1. organizirano izražati svojo odločitev o kandidatu
a) za določeno funkcijo, nalogo: voliti poslance, odbornike, sodnika; voliti v parlament; voliti koga za predsednika; voliti z dviganjem rok, listki / voliti komunistično, liberalno, socialistično stranko
b) za določen naslov: voliti akademika; voliti univerzitetne učitelje / po preteku določenega roka koga ponovno voliti
2. pravn. v oporoki zapuščati kaj fizični ali pravni osebi, ne da bi jo postavil za dediča: voliti komu denar, hišo / voliti v oporoki, z oporoko
3. star. izbirati: nasprotnik naj voli orožje za dvoboj / voliti med življenjem in smrtjo
● dame volijo spoštljivo, pri plesu za enega ali več plesov imajo pravico si same izbrati plesalca
    vóljen -a -o:
    voljeni funkcionarji; biti voljen za štiri leta
Pravopis
volíti vólim dvovid. vôli -íte, nedov. -èč -éča; vôlil -íla, vôlit, vóljen -a; (vôlit) (í/ȋ ọ́) koga ~ sodnike; ~ v parlament; voliti koga za koga/kaj ~ profesorja za predsednika; °voliti za koga voliti koga; pravn. voliti komu/čemu kaj ~ sinu hišo; ~ v oporoki, z oporoko
Celotno geslo Sinonimni
volíti vólim nedov.
GLEJ SINONIM: izbirati
Celotno geslo Etimološki
volīti vọ́lim nedov. in dov.
Pleteršnik
vóliti, vǫ́lim, vb. impf. 1) wählen; — župana v.; voleči razdelek, der Wahlkörper, Levst. (Nauk); — 2) anwünschen: smrt komu v., Jap. (Prid.); — 3) v. komu kaj, jemandem im Testamente etwas vermachen, legieren; (v tem pomenu tudi pf.); — 4) lieber wollen: volim umreti nego grešiti, ogr.-C.
SSKJ²
zapustíti -ím dov., zapústil (ī í)
1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da ni več na določenem mestu: pravkar je zapustil dvorano; vojaki so zapustili položaje; večkrat na dan zapusti stanovanje / zapustiti volišče / zapustiti zabavo, zborovanje / vlak je zapustil postajo odpeljal z nje
// izraža, da osebek naredi, da ne prebiva, živi več kje: zapustiti dom, domovino; zapustiti rojstni kraj / medved je že zapustil svoje bivališče; mladiči so zapustili gnezdo
2. izraža, da osebek naredi, da preneha biti, se nahajati skupaj s kom: dokler je bila pot neznana, ga ni zapustil; pes ni zapustil ranjenega gospodarja / tu cesta zapusti reko preneha potekati ob njej / ekspr. senca ga ne zapusti
// izraža, da osebek naredi, da preneha bivati, živeti skupaj s kom: otroci so odrasli in zapustili starše / zapustiti družino / bolna žival zapusti čredo; samica zapusti mladiče / nenadoma nas je zapustil naš oče v osmrtnicah je umrl
3. narediti, da preneha določeno razmerje s kom: dekle ga je zapustilo; mož je zapustil ženo
// prenehati skrbeti za koga, pomagati komu: prijatelji ga niso zapustili; velik revež je, vsi so ga zapustili; v stiski, težavah ga niso zapustili
4. narediti, da kdo kaj dobi kot dediščino: domačijo, posestvo je zapustil sinu; zapustil mu je veliko premoženje / ekspr. žena mu je ob smrti zapustila dva otroka / ekspr. po končani šoli je knjige zapustil bratu dal, prepustil
5. narediti, povzročiti, da kje je, ostane, kar izraža dopolnilo; pustiti: tat ni zapustil sledov / težko življenje ji je zapustilo številne gube na obrazu / umrli ni zapustil oporoke ni naredil / pog. predstava je zapustila slab vtis gledalcem ni bila všeč, jim ni ugajala; ekspr. ti dogodki so zapustili trajne sledove v zavesti naših ljudi so zelo vplivali na njihovo zavest
6. nav. ekspr. izraža prenehanje sposobnosti, stanja pri kom, kot ga določa samostalnik: zapustil ga je razum, spomin, vid / telesne moči so ga zapustile / dobra volja ga je zapustila; nenadoma ga je zapustila zavest
7. pretrgati svojo dejavno vključenost v kaj: zapustiti šolo, tovarno / zapustiti delo, službo
8. publ. ne upoštevati: v svojih delih je večkrat zapustil načela estetike
● ekspr. sreča ga je zapustila prenehal je biti uspešen; ekspr. zapustiti kolesnice starega nehati živeti, delati po starem, ustaljenem načinu; kmalu bo zapustil posteljo ozdravel; evfem. zapustiti (ta) svet umreti
    zapustíti se nav. ekspr.
    zanemariti se: ženske se v teh letih rade zapustijo / postal je odličen mojster, toda kmalu se je zapustil
    zapustívši star.:
    zapustivši prijateljico, je stekla proti domu
    zapuščèn -êna -o
    1. deležnik od zapustiti: skrbeti za zapuščene otroke; umrl je od vseh zapuščen; pravkar zapuščena soba
    2. ekspr. neurejen, zanemarjen: zapuščen sadovnjak; vrt je zaradi bolezni gospodarja čisto zapuščen
    3. ekspr. prazen, nenaseljen: zapuščena vas / okoli doma je bilo vse tiho in zapuščeno / zapuščeni rovi v rudniku
    4. ekspr. osamljen, sam1: po smrti moža se je počutila zelo zapuščena
Pravopis
zapustíti -ím dov.; drugo gl. pustiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ dvorano; Dekle ga je zapustilo; Tat ni zapustil sledov; ~ nepreskrbljene otroke; knj. pog. ~ slab vtis ne ugajati; zapustiti komu kaj ~ sinu posestvo
zapustíti se -ím se (í/ȋ í) poud. ~ ~ na starost |zanemariti se|
Celotno geslo Sinonimni
zapustíti -ím dov.
1.
kaj izraža, da osebek neha kje prebivati, živeti
SINONIMI:
ekspr. ločiti se, star. popustiti, ekspr. posloviti se
2.
koga izraža, da osebek preneha biti, bivati, se nahajati, živeti skupaj s kom
SINONIMI:
pustiti, ekspr. oditi, zastar. ostaviti
3.
koga narediti, da preneha določeno razmerje s kom
SINONIMI:
pustiti, ekspr. oditi, zastar. ostaviti, ekspr. pobegniti, pog. pokazati fige komu, pog. pokazati figo komu, ekspr. pokazati hrbet komu
4.
komu kaj narediti, da kdo kaj dobi kot dediščino
SINONIMI:
pustiti, star. odločiti, zastar. ostaviti
GLEJ ŠE SINONIM: pustiti
GLEJ ŠE: poročiti se, umreti, umreti
Celotno geslo Vezljivostni G
zapustíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj s hojo, premikanjem narediti kaj manj polno, zasedeno
Vojaki so zapustili položaje.
2.
kdo/kaj pustiti koga/kaj
Pes ni zapustil ranjenega gospodarja.
3.
kdo/kaj prenehati skrbeti za, gledati na koga/kaj
Mož jo je zapustil.
4.
kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
Posestvo je zapustil sinu.
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj trajno pustiti kaj
Tat ni zapustil sledov.
6.
kaj pustiti koga/kaj
Zapustili so ga razum, spomin, vid.
7.
kdo/kaj prenehati vključevati se v kaj
Starša sta zapustila tovarno, otroka pa šolo.
8.
kdo/kaj zanikati kaj
Pri delu je večkrat zapustil načela estetike.
Celotno geslo Frazemi
zapustíti Frazemi s sestavino zapustíti:
zapustíti dolíno sólz, zapustíti sámski stán, zapustíti slonokoščéni stòlp, zapustíti šólske klopí
Celotno geslo Etimološki
zapustīti – glej pustīti
Pleteršnik
zapustíti, -ím, vb. pf. 1) verlassen: = nicht mehr bebauen: njivo, rudnik z.; zapuščeni vinogradi; = ohne Hilfe lassen; Bog me je zapustil; zapuščeni otroci; z. se, sich verwahrlosen, Levst. (M.); = sich von jemandem trennen, von ihm weichen; žena je moža zapustila; vojaki so zapustili svojega poveljnika; z. svoje mesto, svet; moč ga je zapustila; = aufgeben; z. službo, hude navade, greh, pravo pot; — 2) (nach dem Tode) zurücklassen, hinterlassen; zapustil je ženo in petero otrok, malo blaga, veliko dolgov; z. komu kaj, jemandem etwas hinterlassen, vererben.
Prekmurski
zapüstìti -ím dov. zapustiti: vöro katolicsánszko zapüszti KOJ 1848, 30
zapüstìti se -ím se
1. zapustiti se: Ma düsa, ka ſze zapiſztis BKM 1789, 4b
2. opustiti se: Ka sze odlása, sze rado zapüszti KOJ 1845, 24
3. prepustiti se: Gda cslovi ſze na nyegovo vrejdnoſzt zapiſzti KŠ 1754, 77
zapǜščeni tudi zapǜstšeni -a -o zapuščen: Pri nas eta stvár jáko zapüščena AI 1878, 14; da szo tocskar zapüsztsenoga Stevana nazáj pripelali KOJ 1848, 30; da szo nej zapüsztseni KOJ 1845, 22; kak szo tê lidjé zapüscseni AI 1875, kaz. br. 3; gda nájdejo vsze hrame zapüscsene KOJ 1848, 120
Celotno geslo Pohlin
voliti1 [volīti vọ́lim] nedovršninepopoln podatek glagol

soglašati, privoliti

Celotno geslo Pohlin
voliti2 [volīti volím] nedovršni glagol

voliti, izbirati

Besedje16
voliti [izbirati] glag. nedov. ♦ P: 3 (DB 1584, DC 1584, TfC 1595)
Črnovrški
voliti
Celotno geslo Kostelski
voliti ► ˈvoːl’t ˈvọːl’ėn nedov. in dov.
Celotno geslo Pregovori
zapustiti je sestavina izrazov
Podgane prve zapustijo potapljajočo se ladjo
Celotno geslo Pohlin
zapustiti [zapustīti zapustím] dovršni glagol
  1. zapustiti, tj. narediti, da kdo kaj dobi kot dediščino
  2. oditi
Število zadetkov: 34