zablóda -e ž (ọ̑)
1. dejanje, ravnanje, ki vodi stran od uresničitve določenega cilja: popraviti, spoznati svojo zablodo; neodpustljiva zabloda; zablode v osebnem razvoju / ljubezenska zabloda; moralne zablode mladih ljudi; preprečevati politične zablode / njegovo iskanje resnice ni bilo brez zablod
2. knjiž. zmotno, napačno mišljenje, prepričanje: novejša kritika popravlja zablode avtorjevih sodobnikov / preganjati idejne, jezikovne, verske zablode / biti, živeti v zablodi
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
zablọ̑da -e ž
Pleteršnik
SSKJ²
zmóta -e ž (ọ̑)
1. prepričanje, ki ni v skladu s stvarnostjo: odpovedati se zmoti; junakova zmota o samem sebi / spraviti, zavesti koga v zmoto; biti, ravnati, živeti v zmoti; pustiti koga v zmoti
2. kar temelji na prepričanju, ki ni v skladu s stvarnostjo: to je bila zmota; popraviti, spoznati svojo zmoto; razširjati zmote; huda, neodpustljiva, velika zmota; zmota in resnica / človeške zmote; politična, verska, znanstvena zmota
3. glagolnik od zmotiti se: preprečiti zmoto; zmota v ugotavljanju dejstev
♦ pravn. justična ali sodna zmota v ugotavljanju dejstev ali uporabi prava, zaradi katere je sodna odločba napačna; rel. trojezična zmota v 8. in 9. stoletju prepričanje, da se sme opravljati bogoslužje samo v hebrejskem, grškem ali latinskem jeziku
1. prepričanje, ki ni v skladu s stvarnostjo: odpovedati se zmoti; junakova zmota o samem sebi / spraviti, zavesti koga v zmoto; biti, ravnati, živeti v zmoti; pustiti koga v zmoti
2. kar temelji na prepričanju, ki ni v skladu s stvarnostjo: to je bila zmota; popraviti, spoznati svojo zmoto; razširjati zmote; huda, neodpustljiva, velika zmota; zmota in resnica / človeške zmote; politična, verska, znanstvena zmota
3. glagolnik od zmotiti se: preprečiti zmoto; zmota v ugotavljanju dejstev
♦ pravn. justična ali sodna zmota v ugotavljanju dejstev ali uporabi prava, zaradi katere je sodna odločba napačna; rel. trojezična zmota v 8. in 9. stoletju prepričanje, da se sme opravljati bogoslužje samo v hebrejskem, grškem ali latinskem jeziku
Pravopis
zmóta -e ž, pojm. (ọ̑) spraviti, zapeljati prijatelja v ~o; ravnati, živeti v ~i; števn. razširjati ~e; človeške ~e
Pleteršnik
zmǫ̑ta, f. 1) die Verirrung, der Irrthum; to je zmota! v zmotah biti; v zmoto zabresti, in einen Irrthum verfallen, Cig.; der Wahn, Cig., Jan.; zmota človeku ne da videti resnice, Cig.; zmota me mami, C.; — 2) das Ärgernis, Trub.-Mik.; — 3) die Missgeburt, C.
Pravo
zabloda samostalnik ženskega spola
Besedje16
zmota samostalnik ženskega spola
Vorenc
zmota ž, F17, aberrátio, ẛmota, ẛahajnîe; confusio, ẛmotnîava, ẛméſhanîe, ſramota, ẛmota, ẛaſramovanîe; coriphaeus, tá pervi v'enim dovguvanîu, ṡlaſti v'ẛmotah; distractio, reṡvlezhenîe, ṡmota; erratum, -ti, ṡmota; error, ṡahajanîe, bledenîe, ṡmota, falenîe; haeresis, ena ṡmota, kezaria; impedimentum, impeditio, ṡmota, ṡabava, ṡaprega, branenîe, ṡaderṡhanîe, ṡapreṡhenîe na voiṡki bagaṡhe; irrepere, na tihim notar ṡleiſti, ṡapleſti, v:g: ſo ſe v'tú chriſtianſtuu ṡmote ṡapleile; malus genius, malyk, hud dúh, kateri eniga perganîa k'hudimu, inu doſti ṡmote, inu ſpotikanîa naprei mèzhe; praepedimentum, -ti, ṡmota, branenîe, ṡabava, ṡapreṡhenîe; scrupulus, -li, ena ṡmota, teṡhka miſil, pohuiſhanîe; secta, -ae, ena ṡmota, ena gmain ván, od nyh doſti gori vṡèta; sectae infidelium, smote teh nevernih; turbatio, ṡmota; turbatio, turbamentum, -ti, ṡmota, ṡmama; turbella, -ae, ena maihina ṡmota
Svetokriški
zmota -e ž premama: nasha huda nauada pak, inu nagla natura ſmota im. ed. tiga Satana premagaio zhloveka ǀ leta je hudizhaua ſmota im. ed. ž (V, 262)
zmota -e samostalnik ženskega spola
Besedje16
Besedje16
zmota sam. ž ♦ P: 29 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, KB 1566, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, DAg 1585, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 42
Dostopnost