Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
zmrdljívec -vca m z -em člov. (ȋ) poud. |zmrdljiv človek|
zmrdljívka -e ž, člov. (ȋ) poud.
zmrdljívčev -a -o (ȋ) poud.
Pravopis
spakljívec -vca m s -em člov. (ȋ) poud. |spakljiv človek|
spakljívka -e ž, člov. (ȋ) poud.
spakljívčev -a -o (ȋ) poud.
SSKJ²
zmrdljívec -vca m (ȋ)
ekspr. kdor se (rad) zmrduje: zmrdljivci so mu zoprni
SSKJ²
spakljív -a -o prid. (ī í)
ekspr. ki se (rad) spakuje: spakljiv otrok; ta človek je preveč spakljiv in nenaraven / govoriti s spakljivim glasom / spakljiv smeh; spakljivo vedenje
    spakljívo prisl.:
    spakljivo se nasmehniti; spakljivo našobljene ustnice
Pravopis
spakljív -a -o; bolj ~ (í; ȋ í í) ~ otrok; biti preveč ~
spakljívost -i ž, pojm. (í)
SSKJ²
spakljívka -e ž (ȋ)
ekspr. ženska, ki se (rada) spakuje: naletel je na pravo spakljivko
SSKJ²
zmrdljív -a -o prid. (ī í)
ekspr. ki se (rad) zmrduje: fant je zmrdljiv / zmrdljiv izraz na obrazu
    zmrdljívo prisl.:
    zmrdljivo sta se spogledala
Pravopis
zmrdljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) poud. ~ izbirčnež |ki s kremženjem, šobljenjem izraža nezadovoljstvo|
zmrdljívost -i ž, pojm. (í) poud.
Pleteršnik
zmrdljìv, -íva, adj. = kdor se rad zmrduje, geberdig, Cig.
Celotno geslo eSSKJ
afektíran afektírana afektírano pridevnik [afektíran]
    1. ki pretirano kaže, izkazuje čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno
      1.1. ki kaže, izraža taka čustva in zato deluje nenaravno, izumetničeno
ETIMOLOGIJA: iz *afektirati iz ↑afekt
SSKJ²
afektíran -a -o prid.(ȋ)
nenaraven, izumetničen: ta človek je zelo afektiran; govoriti z afektiranim glasom; afektirana ženska; njeno afektirano govorjenje in vedenje
    afektírano prisl.:
    afektirano govoriti
Pravopis
afektíran -a -o; bolj ~ (ȋ) nenaraven, izumetničen: ~ glas; ~a deklamacija
afektíranost -i ž, pojm. (ȋ) nenaravnost, izumetničenost
Celotno geslo Sinonimni
afektíran -a -o prid.
GLEJ SINONIM: izumetničen
Celotno geslo eSSKJ
áfna áfne samostalnik ženskega spola [áfna]
    1. znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja zlasti v elektronski komunikaciji; znak: @
    2. slabšalno kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom
    3. manj formalno opica
FRAZEOLOGIJA: afne guncati, guncanje afen
ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ - več ...
SSKJ²
áfna -e ž (á)
1. pog. opica: afne skačejo po drevesih
// slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je šele afna
2. rač. znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene: napisal je afno in dodal še končnico elektronskega naslova; afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki
● pog. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega
Pravopis
áfna -e ž (á) neknj. pog.: opica; |kdor se nenaravno, izumetničeno vede|; rač. žarg. |znak ‹@›|
Celotno geslo Sinonimni
áfna -e ž
GLEJ SINONIM: opica1, opica2
Celotno geslo Frazemi
áfna Frazemi s sestavino áfna:
áfne gúncati, gúncanje áfen
Celotno geslo Etimološki
áfna -e ž
Celotno geslo ePravopis
afna
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
afne samostalnik ženskega spola
pisno znamenje v informacijski tehnologiji
IZGOVOR: [áfna], rodilnik [áfne]
Število zadetkov: 21