Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
šè člen. (ȅ)
1. izraža nadaljevanje trajanja, obstajanja česa: on še dela, živi; ali jo še poznaš; zgodaj je, vsi še spijo; kriza še traja; vstopnice so še v prodaji / bil je še dan, a v gozdu je bilo že temno; zunaj je še toplo / še je bolan; še so pošteni ljudje na svetu; še je sposoben čustev / države se še naprej oborožujejo; še vedno redno telovadi
2. z zanikanim povedkom izraža, da se (pričakovano) dejanje ali stanje do trenutka govorjenja ne uresniči: ni še prišel; tega še nisem vedel; predstava se še ni začela; sonce še ni zašlo; tega še ni mogoče popraviti / do zdaj se še ni oglasil; kaj takega še nikoli nisem doživel, videl
// izraža omejitev stanja, trditve do trenutka govorjenja: ni še čas za akcijo; nisi še prepozen; to še ni nobena starost; nisem še zdrav
3. izraža ponovitev dejanja ali stanja: povabila jih je, naj še pridejo; zvečer se bomo še videli; še zapleši / še boš vesel, čeprav si zdaj žalosten / navdušeni gledalci so vzklikali: še, še
4. izraža dopustitev dejanja ali stanja: še padla bo, če ne bo pazila; to ti bo vendarle še uspelo; še zbolel bo zaradi skrbi; s tem bodo morda še zadovoljni / kar naj gre, se bo že še kesal
// izraža možnost uresničitve dejanja: pridelke so pred snegom še pospravili, drv pa niso pripravili; kritiko bi še prenesel, ne pa žalitev; na vlak boš še prišel, na avtobus pa ne
// poudarja uresničljivost dejanja: vi boste to še dočakali; gotovo bo še prišel, kar počakaj
5. izraža dodajanje: tam so ostali še dva meseca; prišla sta še oče in brat; igrati še dve partiji; prinesite še eno pivo; dolij še malo vode; elipt. daj mi še / še nekaj se je zgodilo; še to ti moram povedati; govori z njim še enkrat; še malo potrpite / ob koncu bi še dodal, pripomnil / dela v tovarni, poleg tega pa še študira; sama hudobija te je. Pa še nesramen si; zmerjal ga je in povrhu še pretepel / o tem bodo povedali svoje mnenje arhitekti, urbanisti in še kdo; ali niso tudi pri vas vlomili? Še tega bi bilo treba
// poudarja, da je navedena količina preostanek od večje količine: od stotaka mu je ostalo še deset evrov; do cilja je imel samo še sto metrov
6. izraža, da kaj ni omejeno na navedeno: še odrasli se ga bojijo; to je huda pijača še za krepkega moža / še celo z učitelji se prepira; izkoristil je vsako, še tako majhno prednost; še tisto malo nam ne privoščijo / tam ne moreš uspeti, če si še tako prizadeven; če še tako prosiš, tega ne dovolim
// krepi zanikanje s poudarjenim izključevanjem: včasih še za kruh nima; zanj se še zmeni ne / še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela; pog. kaj še tega ne veš, kako ji je ime
7. izraža presenetljivost česa: zjutraj je šla še v službo, zvečer je bila že mrtva; nisem vsega porabil, še ostalo mi je; nazadnje je še pametno ravnal
8. poudarja navedeni čas z izključevanjem poznejšega: vse bom še danes uredil; še jutri lahko to dobite; še včeraj bi bilo mogoče / ne bodi nestrpna, še nocoj bo prišel
9. v nikalnem stavku, z izrazom mere, količine izraža nedoseženost kake mere, količine: še petnajst let ni stara; še tri kilograme ne tehta / še malo ji ni podoben sploh ji ni podoben
10. poudarja pomen besede, na katero se nanaša: še zadovoljen boš, če jo boš dobil; obleka je še kar dobra; na sina je še posebej ponosna; še rad bo delal; čevlji so še skoraj novi; elipt. kako pa kaj zdravje? Še kar / napad jih je zmedel, še zlasti, ker je bil ranjen tudi poveljnik
11. navadno s primernikom krepi pomen primernika: pot je bila še daljša, kot smo predvidevali; bilo je še lepše; zdaj je še na slabšem kot prej; otrok se je še tesneje privil k materi / hotela se je še bolj poučiti o vsem; znal je še manj kot mi; še več bi pojedel, ko bi imel / ne strinjam se z njim, še več, preziram ga; osebe niso plastične, še manj pa psihološko izdelane in tudi psihološko niso izdelane
// s presežnikom omejuje presežnik: predstava ni navdušila, še najboljša je bila glasba; ta mu je še najbolj všeč
12. navadno v zvezi s kaj izraža močno zanikanje: kaj takega niso hoteli niti slišati, kaj še verjeti; naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo
● 
ekspr. kje je še cilj cilj je daleč; ekspr. vse bi še bilo kako, če bi le otrok ne zbolel izraža zadovoljivo, znosno stanje; ekspr. kaj takega pa še ne izraža ogorčenje, zgražanje; pog. toliko me je še trgovca, da ne prodajam pod ceno toliko trgovskega duha imam; ekspr. o tem se mu še sanja ne o tem nič ne ve; ekspr. si naredil izpit? Še vprašaš izraža samoumevnost pritrditve; ekspr. vzemi ga, še bog če te mara izraža hvaležnost, zadovoljstvo; ekspr. to ga bo še drago stalo bo imelo zanj slabe posledice; ekspr. ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še ne; ekspr. smem v kino? Kaj (pa) še, uči se izraža zavrnitev; ekspr. ni se izdal, v resnici pa mu je bilo še kako žal zelo; še kakšen ekspr. hišo ima, pa še kakšno zelo lepo, veliko; ekspr. tudi mi imamo naravne lepote, pa še kakšne velike; ekspr. spomin ima, pa še kakšen zelo dober; ekspr. nima ga rad, še manj pa koga drugega tudi drugih nima rad; pog., ekspr. ko je obubožal, ga še pes ni povohal se nihče ni zmenil zanj, mu pomagal; ekspr. še sreča, da je prišel izraža veselje, zadovoljstvo; pog., ekspr. veliko slabega govorijo o njem. Pa še res je marsikaj v teh govoricah je resnično; ekspr. spet si vse polil. Samo še enkrat izraža grožnjo, svarilo; ekspr. imeli so dela še in še zelo veliko; ekspr. lahko bi še in še naštevali dolgo; star. če bi imel svojega konja, bi bilo že še bi za silo shajal; kar je preveč, še s kruhom ni dobro če je v čem presežena prava mera, ni koristno; preg. v sili še hudič muhe žre v sili se je treba zadovoljiti s tistim, kar je mogoče dobiti
Celotno geslo Sprotni
šèSSKJ2 členek
FRAZEOLOGIJA: še pa još
Celotno geslo Etimološki
šȅ člen.
Celotno geslo Sinonimni
šè dodaj. člen.
izraža, da se trajanje, obstajanje česa nadaljuje
SINONIMI:
knj.izroč. še dalje, ekspr. še kar, knj.izroč. še nadalje, ekspr. še naprej, ekspr. še vedno, ekspr. še zmeraj, ekspr. še zmerom, ekspr. zaenkrat še
GLEJ ŠE SINONIM: celo, niti2, tem2, tudi
Pravopis
še [poudarjeno šè] člen.
1. poudar. ~ odrasli se ga bojijo |tudi, celo|; Zanj se ~ zmeni ne |niti|; knj. pog. Kaj ~ tega ne veš! niti; poud. O tem ~ slišati niso hoteli, kaj ~ verjeti |niti slišati niso hoteli, še manj pa verjeti|
2. dodaj. Ali jo ~ poznaš |tudi zdaj|; ~ kaj pridite |ponovno|; poud. imeti ~ in ~ dela |zelo veliko|
3. verjetn. Vlak ~ ujameš, avtobusa pa ne
Celotno geslo Frazeološki
šè Frazemi s sestavino šè:
bíti [šè] móker pod nósom, bíti [šè] móker za ušési, bíti [šè] v povôjih, bíti [šè] v žívem spomínu, če si rékel á, rêci šè b, êna lástovka šè ne naredí pomládi, êna lástovka šè ne prináša pomládi, êna lástovka šè ne prinêse pomládi, iméti kóga/kàj [šè] v žívem spomínu, iméti šè êno želézo v ôgnju, mánjka [šè] píka na í, mléko se šè cedí iz úst kóga, mléko se šè drží kóga, mórati pojésti šè precéj žgáncev, ne bíti [šè] za med stáro šáro, ne bíti šè za [na] odpàd, ne bíti [šè] za v kòš, ne rêči šè zádnje beséde, obrníti šè êno stràn čésa/v čém, ostáti [šè] v žívem spomínu, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, pŕva lástovka šè ne prinêse pomládi, šè dišáti po mléku, vréči šè zádnji adút
Pleteršnik
šè, adv. noch; — še — ne, nicht einmal; še toliko ne; še sanjalo se mi ni, es ist mir nicht einmal im Traum eingefallen; — še le, erst; še le zdaj si prišel; tam še le bo veselje.
Vorenc
še prisl.F81, a Romaſhe od Rima, ſhe prózh od Rima; adhucſhe, do ẛdai, ſhe vſelei, iſhe, do tukai; caetera, -rumkar je ſhe zhès, kar je zhès oſtalo, tu drugu; deteriusſhe huiſhe; hactenusdoſehmál, ſhe poprei; necdumſhe nikár; nondumſhe ne, ſhe nikár; pendens vinumvinu ſhe v'groṡdji; plus adhucſhe vezh; revalareṡupèt oprati, ſhe oprati; ulterior, ulteriusſhe daile
Svetokriški
še člen. še: Ceſar Domitianus she nespodobnishi della je dopernashal ǀ she tu kar ima ym hozhe shenkat ǀ she tu ijm nej sadosti, temuzh meſsu kakorkuli ò Pustu jedò ǀ Ti imash dua, inu trydeſeti sob, inu obeden te ſhe nej bolel → stoprav
Besedje16
še1 čl. ♦ P: 39 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje16
še2 zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)
Črnovrški
še
Bovški
še člen.
Bovški
še prisl.
Bovški
še vez.
Celotno geslo Kostelski
šeˈiše prisl.
Jezikovna
Ali so »vilice« še vedno le množinski samostalnik?

Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?

Jezikovna
Pisanje okrajšave d. o. o. ...: Je pravopisno pravilo še aktualno?

Vem, da je pravopisno in slovnično pravilno zapisati ime podjetja tako: Mavrica, d. o. o. Glede na to, da v rabi močno prevladuje zapis Mavrica d.o.o. (brez vejice pred pristavkom in brez presledkov med posameznimi črkami okrajšave), me zanima, ali lahko tak zapis uporabljamo brez slabe vesti, da kršimo jezikovno normo.

Pravopis
..šè s. prip. obr. (ȅ) ʻslabšalnostʼ kravšè, člov. babšè, revšè
Celotno geslo Sinonimni
še celó člen. zv.
GLEJ SINONIM: niti2
Število zadetkov: 27