Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo ePravopis
Ž Ž-ja tudi Ž Ž [žə̀ in žé, rod. žə̀ja in žêja] samostalnik moškega spola
Celotno geslo ePravopis
ž1 ž-ja tudi ž ž [žə̀ in žé, rod. žə̀ja in žêja] samostalnik moškega spola
SSKJ²
ž-- in -ja [žə̀ žə̀ja in žé žêjam (ə̏; ẹ̄ ē)
zadnja črka slovenske abecede: napisati ž; veliki Ž; od ž dalje; nerazločni ž-ji
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: ž je šumevec
● 
ekspr. od a do ž od začetka do konca, vse
♦ 
jezikosl. ž simb. samostalnik ženskega spola
SSKJ²
žpredl., gl. z2
Pravopis
ž1 ž-ja tudi ž -- [žə̀ žə̀ja in žé žêja tudi žə̀ in žé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: od a do ~; beseda z dvema ~ema
Pravopis
ž2 -- [žə̀] m, simb. (ə̏) samostalniška beseda ženskega spola
Pravopis
ž3 varianta predl. z pred nj.. zastar.; gl. z2
Pravopis
Ž Ž-ja tudi Ž -- [žə̀ žə̀ja in žé žêja tudi žə̀ in žé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: pisani ~
Celotno geslo Frazemi
ž Frazemi s sestavino ž:
naučíti se od á do ž, od á do ž
Celotno geslo Etimološki
Ž 1. V slovenskem fonemu ž (a) se ohranja pslovan. *ž, ki je nastal po prvi palatalizaciji (tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *e, *ę, *ě /če iz ide. *ē ali *eH/, *i ali *ь) iz starejšega *g (glej G), npr. žélja, žẹ́ja, žába, žȋv. (b) Lahko je nastal iz pslovan. *z' (kar nekateri označujejo z *ž), ki je po jotaciji nastal iz *zi̯, npr. pọ̄lž. 2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil srvnem. s, npr. žafrȃn, rom. g pred mehkimi samoglasniki (tj. dž-jevske in ž-jevske glasove), npr. žọ̑ga, pȃž, ben. it. s, npr. dọ̑ž, pa tudi hrv. in đ, npr. žȅp. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah ali v besedah, ki so postale imitativne, ponazarja nekatere naravne glasove, npr. žvrgolẹ́ti, žužẹ̑lka.
Pleteršnik
ž, praep., pogl. s.
Prekmurski
ž predl.
1. z or. z: ino ako Ti verno ſnyim ſiveu bodes TF 1715, 9; Scsiſztoga nazvescsávanya KŠ 1754, 131; ſivi ſnyim Bougi na Diko TF 1715, 9; ino je ſnyegovov ſzvétov recsjov vküper zvézana TF 1715, 31; bej'sao je 's-nyim navküp KM 1790, 18; Moji grejhov Rejsim ſze 'znyouv KŠ 1754, 253; i snyima navküpe ſzvéti Düh SM 1747, 84; Záko, ſteroga 'znyimi vcsinim KŠ 1771, 688; Prebivam Do koncza ſzvejta 'znyimi BKM 1789, 19
2. z rod. iz: idoucſi ſzo ſze 's-nyega oſzmejávali KM 1796, 77; Kaj 'z-nyega ſzemena ſzhája BRM 1823, 2; a ki pa 's-nyega nebode pio SIZ 1807, 6; More prájh 'snyega biti SŠ 1796, 4; kâ sze szpominas 'znyega TA 1848, 7; vzéo je edno rebro 's-nyegovoga tejla KM 1796, 6; i 'znyé zhájajoucsim dobrim delom tákſo lübeznoſzt ſzka'zujmo KŠ 1771, 340; kai bi ſze ſnyé vcſili TF 1715, 19; Záto nász Boug 'Znyegovi rouk Nedá vtrgnoti KŠ 1754, 252; zſnyihovi greihov oſzlobodio TF 1715, 35; daſze snyih vön ne vernemo SM 1747, 85; liki sze tô 'z-nyi napiszkov previditi dá KAJ 1848, IV
Celotno geslo ePravopis
ž2 ž [žə̀ in žé] samostalnik moškega spola; simbol
Črnovrški
s, z, ž, se
Svetokriški
za predl. I. s tož. 1. za: sledne buqve nej ſo pernaredne sa nash folk ǀ Ony ſo terpeli sa Nebu, vy ſa ſemlo ǀ on grè sà njo shpegat ǀ s enu maihinu zhaſti, blaga, inu lushta, katere na semli ym oblubio to vezhno paklensko martro sa lon ſi isvolio ǀ ſposnajo cilu pred ſpovedniKom de nevedo s'oben greh ǀ s' obeno poſvejtno reizh nej ſò marali ǀ nej s'eniga ſamiga greshnika parpraulena miloſt Boshja ǀ de nebomo s'prasnik prepovedana della dellali ǀ saſaku malu kar vam shena ſuper rezhe netagotiteſe 2. zaradi: zhe je v' pakli sa tuoje pohujsheine ǀ Ti ſi danas odpuſtil sa mojo lubesan tuoimu ſourashniku za + tož. ž prid./zaim. + voljo zaradi: vſe teshave, inu supernosti sa Boshjo volo premagaio ǀ sa Christuſhavo volo je bil odpustil ſvoim puntarskom Purgariom ǀ sa tiga volo Bug naſs je taku mozhnu lubil ǀ ſara je bila lepa ſa volo nje pokorshine ǀ Sa volo tiga klaguje s: Chrijsostomus ǀ veno tako nevarnost sa eniga hlapza volo ſe je podal ǀ vni je vſhe dolgu v' prepuvidi sa volo njega dolgù II. z or. za: poſhila sa nijm ſuoje Bashadore ǀ Sa desham pride lepu ureme, sa oblazhnem pride ſonze, sa ſimo pride ſpumlat ǀ Ta Kateri shpega ſa ſvoim bliſhnim, inu na njega tadle, inu grehe gleda ǀ ta mati popade enu gorezhe shelesu, inu tezhe sato nepokorno
Celotno geslo ePravopis
ž. okrajšava
Pravopis
ž. okrajš. ženski, ženskega spola
Pravopis
ž. p. okrajš. železniška postaja
Število zadetkov: 18