Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
živéti -ím nedov., žível (ẹ́ í)
1. imeti sposobnost presnavljanja, rasti, razmnoževanja: previsoka temperatura bi uničila vse, kar živi / kar živi, potrebuje hrano
2. biti navzoč v stvarnosti kot živo bitje: v preteklosti so živela nenavadna bitja; prednik človeka je živel ob koncu ledene dobe; take živali ne živijo več / alge in glive živijo skupaj v obliki lišajev / v pravljicah nekoč je živel kralj
3. biti v stanju, v katerem potekajo življenjski procesi: njegov oče še živi; samo enkrat živimo / bolnik komaj še živi; ne more ne živeti ne umreti / ekspr. ta roža je skoraj suha, a živi / človek ne živi dolgo brez hrane in vode
// s prislovnim določilom biti v takem stanju glede na časovno trajanje od rojstva do smrti: človek živi povprečno sedemdeset let; živel je komaj leto dni; s pravilno prehrano bi živeli dalj časa / pri tej hiši dolgo živijo / enodnevnice živijo samo nekaj ur
4. s prislovnim določilom biti, nahajati se kje kot v svojem življenjskem okolju: kamela živi v puščavi; raki živijo v potokih; na tem skalovju ne more živeti nobena rastlina rasti; Eskimi živijo daleč na severu
5. s prislovnim določilom imeti kje bivališče, zlasti za daljši čas: v tej vasi je živel njegov ded; živeti na deželi, v hribih, v mestu; ekspr.: živeti pod tujo streho v tujem stanovanju, tuji hiši; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju / v tem stanovanju živijo tri generacije; živi pri teti stanuje; živi s starši
6. s prislovnim določilom imeti določen življenjski način, določene življenjske razmere: živeti po načelih, po vesti; asketsko, brezskrbno, mirno, pošteno živeti / živeti v zakonu; samsko živeti / živeli so le ob kruhu in krompirju hranili so se le s kruhom in krompirjem; živeti v pomanjkanju, razkošju, revščini; tu ljudje dobro, udobno živijo; ekspr. razsipno živeti; bibl. živeti kot lilija na polju brez skrbi za hrano, obleko; živi kot ptiček na veji svobodno, brezskrbno / kako živiš
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža, da je osebek v stanju, kot ga določa samostalnik: živeti v ljubezni; tisti teden je živela v pričakovanju obiska; živeti v velikem strahu; živeti v zmoti
7. biti dejaven, delujoč: zgodaj je začel spolno živeti / politično, vsestransko živeti / kraj gospodarsko in kulturno živi / ekspr. društvo ne živi / ekspr. ta kraj živi je naseljen; v njem poteka gospodarska in kulturna dejavnost
8. biti v skupnosti s kom: žena ne živi več z možem; z njimi se da živeti; ne more živeti skupaj z njo
// ekspr., v zvezi s s, z imeti spolno razmerje, navadno za daljši čas: pol leta je živel z njo; živi z več moškimi / pog.: živela je z njim kar tako brez zakonske zveze; živita na koruzi skupno življenje brez zakonske zveze
9. ekspr., v zvezi s s, z biti dejavno, čustveno povezan s čim: zemljo naj obdeluje tisti, ki živi z njo / živeti z gorami, naravo / živi s knjigami
// navadno v zvezi z za porabljati v veliki meri svoje sposobnosti, čas za kaj: živeti za glasbo; živeti za otroke, za svoj poklic; star. živel bom le tebi zate
10. imeti materialne možnosti za obstoj: na tej kmetiji ne more živeti; z invalidnino bo težko živeti; koliko zaslužiš? Toliko, da živim / živeti na tuje stroške, na škodo drugega
// v zvezi z od pridobivati materialna sredstva za preživljanje: živeli so od izdelovanja suhe robe; živeti od kmetijstva / knjiž. živi od dela svojih rok sam se preživlja / ta dežela živi od turizma / ekspr.: njegov duh živi od umetnosti; živeti od iluzij
11. preh., pog. preživljati, vzdrževati: kdo bo živel ženo in otroke; živi se s tem, kar zasluži; s čim naj jih živi / publ. ta tovarna živi veliko ljudi
12. ekspr. vplivati, vzbujati zanimanje v kakem času: nekatere umetnine dolgo živijo / v svojih delih bo živel večno
// biti znan, uveljavljen: njegova glasba živi zunaj koncertnih dvoran; njegovo ime ne živi več
13. ekspr. pojavljati se, obstajati: ljudsko ustvarjanje živi v kolektivu / ta dogodek še živi v ustnem izročilu; rokovnjači živijo samo še v pripovedkah; v našem spominu bo živel / v tej hiši živi sreča; v njem živi želja po uveljavljanju
14. preh., knjiž. v življenju uresničevati: filozofije ni samo predaval, ampak jo je tudi živel; pesnik pesem ustvari in živi / upora ni nikoli živel / kje je svet, ki smo ga živeli; čutili so, kot bi še enkrat živeli svojo preteklost doživljali / z notranjim predmetom živeti svoje vsakdanje življenje
15. ekspr., v medmetni rabi izraža slavljenje, poveličanje: naj živi predsednik; naj živi svoboda
● 
ekspr. ni vreden, da živi slab, ničvreden je; ekspr. ta portret kar živi daje vtis, kot da je upodobljena oseba živa, resnična; knjiž. plaz je pričal, da stena živi da se v njej nekaj dogaja; iron. ne vem, če bosta lahko samo od ljubezni živela za življenje jima bo potrebna materialna osnova; ekspr. ali živiš na luni slabo si obveščen o aktualnih dogodkih; ekspr. večkrat živi v oblakih se ukvarja s stvarmi, premišlja o stvareh, ki so neizvedljive, zelo odmaknjene od stvarnega, konkretnega življenja; ekspr. živeti v senci biti neopažen, nepomemben; ekspr. živeti v senci smrti biti v nenehni smrtni nevarnosti; ekspr. živeti iz rok v usta sproti porabiti zasluženo; bibl. človek ne živi samo od kruha človeka ne zadovoljijo samo materialne dobrine; šalj. kdor dolgo kašlja, dolgo živi vsaka bolezen se ne konča s smrtjo
    živèč -éča -e:
    še živečemu avtorju izdati izbor njegovih del; na velikih ozemljih živeči narodi; svobodno živeča ženska; sam.: za tukaj živeče je to vsakdanji prizor
    živét -a -o:
    predstava, ki ni bila igrana, ampak živeta; izrečene in živete resnice; 
prim. živel
Pravopis
živéti -ím nedov. žívi -íte, -èč -éča; žível -éla, -èt/-ét, -ét -éta; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Bolnik komaj še ~i; Kamela ~i v puščavi; ~ na deželi; poud.: Ni vreden, da ~i |Slab, ničvreden je|; Naj ~i predsednik |izraža pozdrav|; ~ v senci |biti neopazen, nepomemben|; neobč. živeti koga/kaj ~ resnico; °~ ženo in otroke preživljati; živeti od česa ~ ~ kmetijstva; poud. živeti za koga/kaj ~ ~ otroke |porabljati čas zanje, ukvarjati se z njimi|; ~ ~ svoj poklic |porabljati čas, sposobnosti zanj|; živeti ob čem ~ ~ kruhu in krompirju |hraniti se samo s kruhom in krompirjem|; živeti v čem ~ ~ pričakovanju obiska; živeti z/s kom/čim Sin ne ~i več s starši; omilj. On ~i z več ženskami |ima spolno razmerje|; poud. ~ z naravo |biti dejavno, čustveno povezan|
°živéti se -ím se (ẹ́ í) z/s čim ~ ~ s pospravljanjem po hišah preživljati se
Celotno geslo Sinonimni
živéti -ím nedov.
1.
imeti sposobnost presnavljanja, rasti, razmnoževanja; biti v stanju, za katero je značilna ta sposobnost
SINONIMI:
biti živ, pog. biti pri življenju, ekspr. dihati, nizk. migati, star. žiti
2.
biti navzoč v stvarnosti kot živo bitje
SINONIMI:
knj.izroč. eksistirati, publ. obstajati1
3.
s prislovnim določilom biti, nahajati se kje kot v svojem življenjskem okolju; imeti kje bivališče, zlasti za daljši čas
SINONIMI:
biti2, bivati, prebivati, knj.izroč. imeti bivališče
4.
s prislovnim določilom imeti določeni življenjski način, določene življenjske razmere
SINONIMI:
ekspr. goditi se1, neknj. pog. iti, neknj. pog. rihtati se, neknj. pog. štimati se1, ekspr. tolči, zastar. vesti se
5.
s kom izraža, da je kdo v skupnosti s kom; izraža, da ima kdo s kom spolno razmerje, navadno za daljši čas
SINONIMI:
pog. biti skupaj, star. zdelovati
6.
v velelniku, ekspr. izraža slavljenje, poveličevanje; izraža navdušenje, odobravanje
SINONIMI:
knj.izroč. vivat, ekspr. živijo
Celotno geslo Vezljivostni G
živéti -ím nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol
1.
kdo/kaj biti, obstajati
Vse, kar živi, /nujno/ potrebuje hrano.
2.
kdo/kaj biti, bivati, eksistirati, obstajati
Živi (v preteklosti).
3.
kdo/kaj delovati, biti v delovnem stanju
Živi /na škodo/žalost sorodnikov/.
3.1.
kdo/kaj shajati
/Komaj še/ živi /brez hrane/.
3.2.
kdo/kaj shajati
Živijo /kratko, od marca do oktobra/.
4.
kdo/kaj biti, rasti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med čim / kje 'v svojem življenjskem okolju'
Raki živijo v potokih.
4.1.
kdo/kaj bivati, eksistirati, obstajati, prebivati/stanovati v/na čem / pri/ob kom/čem/ s/pod/nad/med kom/čim/ kje
Živi na deželi/v mestu.
5.
kdo shajati, preživljati se s čim
Živi /samo/ z invalidnino.
5.1.
kdo shajati, preživljati se od česa
Živi od izdelovanja suhe robe.
6.
knjižno pogovorno kdo preživljati, vzdrževati koga
/Kot navadni delavec/ živi ženo in otroke (z eno nizko plačo).
7.
čustvenostno kaj vplivati
(V svojih delih) /večno/ živijo.
7.1.
kaj uveljavljati se
Glasba /še kako/ živi (zunaj dvoran).
8.
čustvenostno kdo/kaj pojavljati se
Dogodek /zaradi bogatega družabnega življenja/ še naprej živi (v ljudskem izročilu).
9.
neobčevalno knjižno kdo uresničevati kaj
/Kot pravi raziskovalec in mislec/ živi svet/filozofijo/preteklost.
Celotno geslo Frazemi
živéti Frazemi s sestavino živéti:
na rôko živéti, živéti bógu za hŕbtom, živéti brez skrbí kàkor vrábec v prôsu, živéti iz dnéva v dán, živéti iz kóvčka, živéti iz rók v ústa, živéti kàkor ptíca pod nébom, živéti kàkor ptìč pod nébom, živéti kot gròf, živéti kot králj, živéti kot máli bóg, živéti kot meníh, živéti [kot] na lúni, živéti kot pès in máčka, živéti kot ptíček na veji, živéti [kot] v devêtih nebésih, živéti kot v fímu, živéti kot v ráju, živéti na korúzi, živéti na korúznici, živéti na krédo, živéti na róbu obúpa, živéti na rôkah, živéti na sódu smodníka, živéti na velíki nôgi, živéti na visôki nôgi, živéti ob krúhu in vôdi, živéti tjà v èn dán, živéti v dívjem zakónu, živéti v drêku, živéti v korúznem zakónu, živéti v oblákih, živéti v sénci [kóga/čésa], živéti v slonokoščénem stôlpu
Celotno geslo Etimološki
živẹ́ti -ím nedov.
Pleteršnik
živẹ́ti, -ím, vb. impf. leben; dolgo ž.; oče mu še živi; pregrešno, pobožno ž.; ž. po kom, nach einem Muster leben, C.; dobro, po gosposko, v revščini, v obilnosti ž.; ž. na tesnem, kümmerlich leben; ž. ob čem, sich von etwas nähren; ž. ob svojem, sein eigenes Brot essen, von seinem Einkommen, Vermögen leben; ob kruhu in vodi ž., von Wasser und Brot leben; ob delu ž., sich von seiner Arbeit nähren, Cig.; ž. na kupičku, sich den Lebensunterhalt kaufen müssen, Z.; ž. na delu, na zidarstvu, von der Arbeit, vom Maurerhandwerk leben, V.-Cig.; ž. na rokah, von der Hände Arbeit leben, Z.; ž. na opresnem kruhu, Ravn.; na mrtvi plači ž., von der Pension leben, Z.; ž. na veri, im Concubinat leben, Cig., Dol., Gor.; — ž. od česa, von etwas leben (od igre, od dela); — nima kaj ž., er hat nichts zu leben; — (praes. živẹ̑jem: Živejem po pameti zdravi, Greg.).
Prekmurski
živèti -ém nedov.
1. živeti: 'Siveti Élni KM 1790, 93(a); a kákda mámo mi vmisleinyi naſſem ſiveti TF 1715, 12; Dai nám 'siveti ABC 1725, A6b; vu postenom 'sitki ti imei 'siveti SM 1747, 88; tak je nám 'ziveti KŠ 1754, 116; pobo'zno i dobro 'ziveti KŠ 1771, 439; ſzta du'sna vu právom jedinſztvi 'siveti SIZ 1807, 10; da on sztálno 'siveti more KOJ 1833, IX; Moremo zrédom 'ziveti AI 1875, kaz. br. 8; Tebi ſivém SM 1747, 46; 'Zivám jaſz KŠ 1754, 193; kaj jaſz 'zivém KŠ 1771, 314; Dokecs na ſzvejti 'zivém BKM 1789, 7; Csi 'zivém vu vernoſzti BRM 1823, 10; Da kak tvoje dobro dête vszedni 'zivém KAJ 1870, 5; Znam jasz komi 'zivém KAJ 1848, 4; ſteri ſives ino goſzpodüjes TF 1715, 48; ki sivés i kralües ABC 1725, A6b; ſivés i kralües vſzigdár SM 1747, 50; vu etoj vöri tak 'zivés KŠ 1754, 9b; Cſi vu Krisztuſi 'zivés BKM 1789, 15; pouleg nyegove volje ſivé TF 1715, 10; kai moi Odküpitel ſivé SM 1747, 32; ki ſz-ſzvojov dikov 'zivés KŠ 1754, 109; Duh je ki 'zivé KŠ 1771, 446; pod obláztyom mo'sá 'ſivé SIZ 1807, 7; cslovek záto sivé v .. Domovini KOJ 1833, X; ſztvár 'zivé KAJ 1870, 10; gorila živé na zahodnom bregi Afrike AI 1878, 6; vse živé zrok tvoji BJ 1886, 6; Gde ešče dedek ali babica živéta BJ 1886, 10; pouleg nyé ſivémo TF 1715, 27; Ako mi vu Dühi ſivémo SM 1747, 23; ár vnyem 'zivémo KŠ 1754, 88; Csi 'zivémo vu Dühi KŠ 1771, 569; Vu kom 'sivémo KM 1783, 8; Bojdi znami, da 'zivémo BKM 1789, 4; 'Z-nyim tak na veke 'zivémo BRM 1823, 3; 'zivéte pa Bougi KŠ 1771, 459; gda okorno 'zivéte BKM 1789, 10; lidjé, ſteri tak bátrivno 'zivéjo KŠ 1754, 240; i vradoſzti 'zivejo KŠ 1771, 189; ino pouleg právde 'sivéjo SIZ 1807, 8; Opice živéjo od sadü AI 1878, 7; 'zivi ti vmeni KŠ 1754, 238; ino poleg Bosje reicsi mi ſivimo SM 1747, 81; i vu Kriſztuſi 'zivimo KŠ 1754, 111; Bougi na diko 'zivmo KŠ 1754, 138; i ſzvéto zivmo KŠ 1771, 458; Nouvi 'zitek 'zivimo BKM 1789, 102; Tak 'siv’mo i mi KM 1796, 19; zevſzejmi lidmi mirovno 'zivte KŠ 1754, 41; Vu pobo'znoszti 'zivte BKM 1789, 10; Zvüna práve vöre ne 'sívite SŠ 1796, 15; 'Zivte vu pobo'znoſzti BRM 1823, 5; nai ſivém zpregányanyem SM 1747, 71; ravnaj Mojo hodbo, naj 'zivém KŠ 1754, 245; Naj vpraviczi ſzvéto 'zivémo KŠ 1754, 109; na Bo'zo diko naj 'zivéjo KŠ 1754, 222; kaibi ponyem ſivel TF 1715, 23; neg dabi zmenom ſivel SM 1747, 69; Da bi jaſz pod nyim 'zivo KŠ 1754, 98; da bi Átila du'se 'sivo KOJ 1848, 6; kabi mi poſteno ſiveli TF 1715, 15; kaibi poleg teila ſiveli SM 1747, 25; dabi vpraviczi 'ziveli KŠ 1754, 109; doklem bodem sivel ABC 1725, A8b; Po nyem bodem páli ſivo SM 1747, 78; I 'zivo bom vnebéſzi KŠ 1754, 261; naj doklen bodem živo BJ 1886, 7; Doklen na svejti bom živo BJ 1886, 8; ár ti ne bos 'zivo KŠ 1754, 179; tak csini i 'zivo bos KŠ 1771, 204; Ár tou tejlo, Szkim bos 'zivo BKM 1789, 233; Neznas bos li'sivo lepraj do megnyena SŠ 1796, 10; Te pravicsni bode ſzvoje vöre sivo SM 1747, 19; dönok bode 'zivo KŠ 1754, 117; i 'zivejla bode KŠ 1771, 29; nej ſz-ſzamim krühom bode 'zivo cslovik KŠ 1771, 175; jeli bomo dobro 'znyim 'ziveli KŠ 1754, 173; Z-düsom z-tejlom 'sivelimo SŠ 1796, 17; Ar ako vi poleg teila bodte ſiveli SM 1747, 23; Steri pa bodo 'ziveli KŠ 1754, 271; I 'ziveli bodo KŠ 1771, 803; ſivel ſzem vmerſzki greihi SM 1747, 67; i ráj ſzem meni 'zivo KŠ 1754, 240; grdou ſzam 'zivo KŠ 1771, 433; Nego ſzam tam 'siveo SIZ 1807, 45; Kak ſzi koli 'sivo ſzpitajo te SŠ 1796, 9; Kakda je 'zivo na tom ſzvejti KŠ 1754, 108; kakda je ſzvojov ſzloboſcsinov 'zivo KŠ 1771, 505; ka je vu dobrouti sitka 'siveo KM 1783, 201; Teda plácsa Vſzákomi kak je 'zivo BKM 1789, 7; I v-nyem je po ſzvojoj vouli 'ſiveo KM 1790, 58; Kakda je 'ſiveo té odvejtek KM 1796, 10; ka je Henrik fticsar 'siveo KOJ 1848, 9; bláj'zne dnéve szta 'zivela AI 1875, kaz. br. 7; Csi ſzmo nemertücslivo 'Ziveli KŠ 1754, 267; ki ſzte na tom ſzveiti vzaloſzti siveli SM 1747, 83; plakanyi, Vſterom ſzo 'ziveli ti verni BKM 1789, 9
2. uživati kaj: vtoj vecsérji, záto 'znyouv 'ziveti moremo KŠ 1754, 212; Ono vcsi pobo'zno 'ziveti Z-szrecsov KAJ 1848, 3; Gda ſivé doſztoino ſztov vecſérjov Goſzpodnovov TF 1715, 44; I kelikokrát z-ſterim ſzveſztvom vrejdno 'sivémo KMK 1780, 18; ov moi máli dár ſivi ſnyim TF 1715, 9; ete máli dár i 'zivi 'znyim KŠ 1754, 12a; 'Zivi tak 'znyimi na té konecz BKM 1789, 5b; 'Zivi tak z-etimi (pesmimi) BRM 1823, IV; 'Zivi z-vecsérjov nyegovov KAJ 1848, 142; ako Ti verno ſnyim ſiveu boudes TF 1715, 9; Agnecz Vüzenſzki, ſzkim ſzo 'ziveli pred Vüzenſzkov Szobotov KŠ 1754, 185
3. uporabljati: Gda moremo nájbole 'siveti z-komajpreminoucsim vrejmenom KOJ 1833, 141; Niki meszto j zpodrügacsanyom 'sivéjo KOJ 1833, 86; 'selej, ka bi vszi 'snyé Jezikom 'siveli KOJ 1833, XI
živóuči tudi živóči -a -e
1. živeč: kaj je ov zapelávecz erkao eſcse 'zivoucsi KŠ 1771, 97; Da tak 'zivôcs Bodemo Tvoji verni BRM 1823, 376; zivoucsa zmo'zom ſzedem lejt KŠ 1771, 170; ino je vnyega ſivocſi Duh vdehno SM 1747, 3; vu necſiſztoucsi 'zivoucsoj Márii KŠ 1754, 232; 'zivoucsi lidjé KŠ 1754, 10; Najme vi 'zivoucsi lidjé Placſte ſze BKM 1789, 86; kotrige liki zmrtvi 'zivoucse KŠ 1771, 460
2. živ: Kako je mené poſzlal te ſivoucsi Bog SM 1747, 24; Ágnecz bode nyé pelal do ſivoucſega ſztüdencza SM 1747, 32; Stere 'zivoucse ſztvári tak nemremo po'zeleti KŠ 1754, 65; Oh 'ſila 'ſivoucse vretine KM 1783, 182; 'zena, k'zivoucsemi mou'zi je privézana KŠ 1771, 461; ino je vdehno vu nouſz nyegov ſivocsega Düha SM 1747, 4; ino nahránis vſzáko ſivoucſo ſztvár TF 1715, 47; ino nahránis vszáko sivoucso Sztvár ABC 1725, A6a; poſztavo jo je pred nyé 'zivoucso KŠ 1771, 370; vcsinyen je Adam vu 'zivoucso duſo KŠ 1771, 524; káksi rázlocsek je med ne'zivoucsov i 'zivoucsov ſztvarjouv KŠ 1754, 61; Po'zelejnye naſſega bli'znyega 'zivoucsi ſztvári KŠ 1754, 64; i ſtere 'zivoucse nájde KŠ 1754, 140; ſteroga je gori oſznáj'zo, 'zivoucſimi ſztvármi KŠ 1754, 93
živóuči -a -e sam. 1. živeči: Vſzáki zivoucſi ne merjé KŠ 1754, 117; da bi ti 'zivoucſi nebi vecs ſzebi 'ziveli KŠ 1754, 120; mojim i vſzejm vnyem 'sivoucsim SŠ 1796, 6
2. živi: ka iſcsete toga 'zivoucsega med mrtvimi KŠ 1771, 254; Ár ſze mi 'zivoucsi na ſzmrt dávamo KŠ 1771, 535; ár ſze ni eden pravicsen ne nájde zmed 'zivoucsimi KŠ 1754, 68; naj te med timi 'zivoucsimi dicsim KŠ 1754, 242
Vorenc
živeti nedov.F38, advivereẛhivéti, dale ẛhivéti, ſhe nékuliku perẛhivéti; aeternarevézhnu ẛhivéti; coenobium, -ÿcloſhter, ali ena hiſha, kir vkupai ẛhivejo; ducere aetatem in otiov'linobi ṡhivéti; gerere se honestèbrumnu ṡhivéti; inod, ut in diem vivereod dné do dné ṡhiveti; nutricare, nutricari, nutrirehraniti, ṡhivéti, rediti, koyti, ṡhpiṡhati; pane vivereob kruhu ṡhivéti; quis te sustentavit? kai te je ṡhivélu? gdu je tebe redyl? salamandra, -aeen mazharól, kateri v'ognî ṡhivy; vivereṡhivéti
Svetokriški
živeti -im nedov. živeti: ſi dolshan s'tvojo sheno v'spodobni dobruti shiveti nedol. ǀ Bug sapovej zhistu shivèti nedol. ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio lubiti, inu mijru shivejti nedol. ǀ pojdi dellat aku hozhesh shivit nedol. ǀ kadar menimo shiveiti nedol., shiveine od nas beishj ǀ jest n'hozhem vezh, taku hudobnu, inu grèshnu shjveti nedol. ǀ Aku hozhesh dolgu shiueti nedol. ǀ pofliſſuiteſe taku v'vashim ſtanu shueti nedol., de bote ta nebeski lon doſegli ǀ vezhkrat ſo si naprej vſeli brumnu, inu bogaboyezhu shivetè nedol. ǀ de bi mej ludy shla prebivat, inu shivit namen., kakor ludem ſe ſpodobi ǀ jest nejſim obena loterza, shivim 1. ed. s'moim mosham kakor Bug sapovej ǀ vener neshivim +1. ed. taku lepu, inu brumnu ǀ shivish 2. ed., kakor en Turk, inu Ajd ǀ aku ti neshivish +2. ed. Kakor ſe ſpodobi enimu zhloveku ǀ shivi 3. ed. po sapuvidi, katero Mahomet v'ſvojm Alharanu ſapiſano je pustil ǀ pod njegovo brambo inu pokorszhino shivj 3. ed. ǀ tresnost sturj de zhlovik dolgu zhaſsa sdrau shivij 3. ed. ǀ v'grehi, inu v'lushti shivy 3. ed. ǀ kakor eden shiui 3. ed., taku tudi vmarje ǀ en takorshen poshreshin zhlovek dolgu zhaſſa neshivj +3. ed. ǀ taiſti Mosh, inu shena, kakor ps, inu mazhika shivita 3. dv. ǀ My na tem ſveiti shivimo 1. mn. vſe skuſi v' nevarnoſti te ſmerti ǀ my, kateri ſhivimo 1. mn. v'S. khat: kers: Cerkvi ǀ vſe vashe shivozhe dny greshnu shivite 2. mn. ǀ kersheniki ſe najdeio, kateri hushi shivè 3. mn. kakor Ajdij, Turki, inu neoverniki ǀ taku ſe bo godilu taiſtem, kateri v' ſourashtui shivé 3. mn. ǀ ſhivè 3. mn. kakor eny preproſti otrozij ǀ vſij ti drugi Meniki ſvèteshi shjvè 3. mn. kakor jeſt ǀ nej ſo pravi ludje, sakaj na shive 3. mn. Kakor ſe ſpodobi pametnim ludem ǀ ſi tudi dolshna skarbèti de tuoy otrozhi, inu poſly brumnu shive 3. mn. ǀ nekateri Mashniki neshive +3. mn. kakor nyh ſtan pelè ǀ shivi vel. 2. ed. li kakor ena shivina, prelomi li vſe sapuvidi boshie, odnashai li pokuro do tvoje sadne ure ǀ Sledni oſtani v'ſvojm ſtanu, inu shivj vel. 2. ed., kakor ſi dolshan shiveti ǀ Nikar prevezh nesaupajte, temuzh v'strahu Boshijm shivite vel. 2. mn. ǀ pravizhnu andleite, inu bogaboyezhe shjvejte vel. 2. mn. ǀ dolgu je v'ſaurashtviom Boshym shivil del. ed. m ǀ veliku lejt v' nezhistosti je shivel del. ed. m ǀ nimate urshoha shalovati po Ranzimu Nem. rekozh, ali meneozh, de je malu zhaſſa shivu del. ed. m ǀ tudi Madalena je nezhiſtu shivela del. ed. ž, vener je isvelizhana ǀ dolgu zhaſsa v'grehi je shivèla del. ed. ž ǀ ona ſama ſebe je bila prebodla, inu umorila, de bi v' shpotu neshivela +del. ed. ž ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela del. dv. m ǀ ob ſuhim kruhu, inu frishni vodi ſo shiveli del. mn. m ǀ aku taku greshnu bote shivèli del. mn. m ǀ de bi tudi njegovi otrozi brumnu, inu pravizhnu shjveli del. mn. m ǀ veliku lejt ſo ſhiveli del. mn. m ǀ Taiſte duei sheni je reis, de ſo greshnu nesramnu shivele del. mn./dv. ž živeti z živeti od, preživljati se z: Vam greshnikom nesapovej de bi imeli v'eno pushavo ſe sapreti, inu s' vodo, inu s'korejniam shiveti nedol. ǀ s' golufio, inu ohernio shiuish 2. ed. ǀ od ſemena tiga shita zhlovek kroh ima s' katerem shivj 3. ed. ǀ nyma drugiga, temuzh tajſto kravzo, s' mlekom katere ona, inu nje otrok shivita 3. dv. ǀ nam perneſſe tulikajn lepiga inu shlahtniga ſadu is katirim my shivimo 1. mn. ǀ ſó shiveli del. mn. m s' ſadam te semle, inu cilú malukadaj ſó kuhanu jedli
Besedje16
živeti glag. nedov. ♦ P: 38 (TC 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Črnovrški
živeti
Celotno geslo Kostelski
živetiˈžiːvėt -ėn nedov.
Besedje16
živeti se glag. nedov. ♦ P: 4 (KPo 1567, JPo 1578, DB 1584, TPo 1595)
Celotno geslo Vezljivostni G
živéti z/s -ím z/s nedovršni glagol, elementarni (tvorni) glagol
1.
čustvenostno kdo bivati, delovati s čim
/Z velikim veseljem veselo/ živi z zemljo in s svojimi najljubšimi knjigami.
2.
čustvenostno kdo soobstajati s kom
/Samo zaradi materialnih koristi/ živi skupaj z njo.
Celotno geslo Vezljivostni G
živéti za -ím za nedovršni glagol, elementarni (tvorni) glagol
kdo delovati za koga/kaj
/Z vsem srcem/ živi za glasbo/za otroke/za svoj poklic.
Število zadetkov: 16