Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
brenčáti -ím nedov., brénči in brênči; brénčal in brênčal (á í)
1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha brenči / preh. gredoč si je brenčal pesem mrmraje pel
// dajati živalskemu brenčanju podoben glas: kolovrat brenči; zvonec na vratih je ostro brenčal; brezoseb. v glavi mu je kar brenčalo od teh dogodkov; pren. še vedno mu brenčijo v ušesih njene besede
2. brenčeč letati: čebele brenčijo od cveta do cveta; komar mi brenči okoli ušes; pren. take misli so mu brenčale po glavi
3. pog. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: štirinajst let ji je, pa že brenči; na stara leta je začel brenčati / za Janezom brenči
    brenčé :
    brenče letati
    brenčèč -éča -e:
    brenčeč glas; brenčeča vrtavka
SSKJ²
brenčélica -e ž (ẹ̑)
ljubk. čebela: roj brenčelic
SSKJ²
bučéla -e ž (ẹ̑)
zastar. čebela: bučele brenčijo okrog lipe; ljudje so šumeli kakor bučele v panju
SSKJ²
cíprski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na Ciper: ciprski politični problemi / ciprsko vino
 
zool. ciprska čebela čebela rumene barve, Apis mellifica cypria
SSKJ²
čebéla -e [čebela in čəbelaž (ẹ̑)
žuželka, ki daje med in vosek: čebele brenčijo, letajo, nabirajo med, rojijo, šumijo; čebela se izleže, piči, umre; gojiti, krmiti čebele; divje čebele; roj čebel; pridna kot čebela; bilo jih je kot čebel v panju
 
čeb. čebele se čistijo se iztrebljajo, ko prvič spomladi izletijo iz panja; pašna čebela odrasla čebela, ki leta na pašo; čebele roparice čebele, ki odnašajo med iz tujih panjev; zool. italijanska čebela z zadkom rumenkaste barve, Apis mellifica ligustica; kranjska čebela sivkaste barve, Apis mellifica carnica; čebela delavka
SSKJ²
čebélica -e [čebelica in čəbelicaž (ẹ̑)
1. nav. ekspr. manjšalnica od čebela: čebelice letajo od cveta do cveta
// šol. odtis žiga s čebelico kot znamenje priznanja najmlajšim učencem: dobil je že dve čebelici
2. nav. mn. najmlajša članica taborniške organizacije: na taborjenje je odšlo lepo število medvedkov in čebelic
SSKJ²
délavka -e ž (ẹ́)
1. ženska, ki poklicno opravlja kako fizično delo: sprejeti v službo tri delavke; nekvalificirana delavka; tovarniška delavka; delavka udarnica
2. s prilastkom ženska, ki poklicno opravlja kako delo, ki ni fizično: kulturna, prosvetna delavka; socialna delavka ki se poklicno ukvarja s socialnim, zlasti skrbstvenim delom; terenska delavka
3. ženska, ki dela sploh: na vseh področjih potrebujemo mnogo pridnih delavcev in delavk / ekspr. ta pa je delavka!
4. zool., rabi se samostojno ali kot prilastek spolno nerazvita samica pri čebelah, mravljah: delavke in matica; čebela delavka
SSKJ²
dolgorílčen -čna -o [dou̯goriu̯čənprid. (ȋ)
ki ima dolg rilec: dolgorilčni sloni
 
čeb. dolgorilčna čebela čebela, ki ima dolg rilček
SSKJ²
grížast1 -a -o prid. (ȋ)
1. slabš. slaboten, bolehen: tak grižast človek ni za delo / v sadovnjaku je bilo samo nekaj grižastih dreves
// siten, čemeren: ne bodi tako grižast
2. ki ima grižo; grižav: grižasti otroci
 
čeb. grižasta čebela
SSKJ²
grížav -a -o prid. (ȋ)
1. ki ima grižo: grižav bolnik
 
čeb. grižava čebela
2. slabš. slaboten, bolehen: vsa družina je bolj grižava / vesel je bil še tako kislih in grižavih jabolk nezrelih, slabih
// siten, čemeren: kdo le mara tako grižavega človeka
SSKJ²
grížavka -e ž (ȋ)
1. čebela, ki ima grižo: pročelja panjev so grižavke močno onesnažile
2. ženska, ki ima grižo:
SSKJ²
italijánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Italijane ali Italijo: italijanski jezik; italijanska književnost / pšenica italijanske sorte / italijanski film / do 2002 italijanska lira / publ. italijanski škorenj Apeninski polotok
// med drugo svetovno vojno nanašajoč se na pripadnike oboroženih enot Italije: partizani so se spopadli z italijansko patruljo / italijanska okupacija slovenskega ozemlja
♦ 
igr. italijanska križanka križanka, pri kateri mora črna polja razporediti reševalec; lit. italijanski enajsterec enajsterec; zool. italijanska čebela čebela z zadkom rumenkaste barve, Apis mellifica ligustica
    italijánsko prisl.:
    govoriti (po) italijansko
SSKJ²
izbljúvati -am in -bljújem tudi izbljuváti -bljúvam in -bljújem dov., izbljúval tudi izbljuvál (ú; á ú)
izmetati iz želodca; izbruhati: izbljuvati jed, pijačo; pren., ekspr. izbljuval je vso svojo nezadovoljnost
 
čeb. čebela izbljuva medičino spravi medičino iz medne golše
    izbljúvati setudi izbljuváti se
    izbruhati se: ko se je izbljuval, mu je odleglo
SSKJ²
kavkáški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Kavkaz: kavkaški narodi / kavkaški tobak
 
bot. kavkaška jelka visoko parkovno drevo, po izvoru s Kavkaza, Abies nordmanniana; zool. kavkaška čebela čebela sive barve, Apis mellifera caucasica
SSKJ²
klicár -ja m (á)
1. knjiž., s prilastkom kdor javno izraža, razširja kako idejo, nazor; glasnik2bil je klicar miru; klicar prebujajočega se slovenstva
 
knjiž., ekspr. čebela, klicar pomladi znanilec, napovedovalec
2. nekdaj kdor javno prebira, razglaša, navadno mestne, občinske uredbe: klicar z bobnom; klicarji in trobentači
SSKJ²
kranjíca -e ž (í)
čeb. žarg. kranjska čebela: čistopasemska kranjica / čebela kranjica
SSKJ²
kránjski -a -o prid. (á)
1. star. slovenski: kranjski humor; peti kranjske pesmi / kranjski pisatelj; kranjski rojak
2. nanašajoč se na Kranjsko v stari Avstriji: štajersko-kranjska meja / kranjska dežela
● 
ekspr. kranjski Janez v stari Avstriji vojak sedemnajstega pešpolka; šalj. kranjski Janez slovenski fant, Slovenec
♦ 
bot. kranjski jeglič jeglič z vijoličastimi cveti, ki raste po vlažnih skalnih razpokah v Sloveniji, Primula carniolica; kranjska krhlika grm z velikimi, podolgovatimi in bleščečimi listi, Rhamnus fallax; kranjska lilija gorska rastlina s pokončnim steblom in oranžnim rjavo lisastim cvetom z nazaj zavihanimi listi, Lilium carniolicum; čeb. kranjska čebela čebela sivkaste barve, Apis mellifica carnica; etn. kranjski cekar cekar iz različno barvane slame, na eni strani navadno z narodnim motivom; gastr. kranjska klobasa klobasa iz svinjskega mesa in začimb
    kránjsko prisl.:
    govoriti (po) kranjsko
     
    pog., ekspr. povej (po) kranjsko po domače, razumljivo; sam.:, pog. dve kranjski, prosim kranjski klobasi
SSKJ²
letéti -ím nedov., lêtel (ẹ́ í)
1. premikati se po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: čebela, ptič leti; ranjeni golob ne more več leteti; lastovka leti nad dvoriščem; leteti mirno, visoko / žerjavi letijo na jug; divje gosi letijo v klinu so med letenjem razporejene v obliki ostrokotnega trikotnika z ostrim kotom na čelu; pren., ekspr. misli letijo v domači kraj
 
igr. leti, leti družabna igra, pri kateri igralci udarjajo s kazalci po mizi in ob navedbi leteče živali, stvari dvignejo prste, roke
2. premikati se po zraku, v vesolju s tehničnim pogonom: vesoljska ladja leti proti luni; letalo leti nad puščavo; bombniki letijo zelo visoko / balon leti pod oblaki / letala morajo kar največ leteti, da so rentabilna letati
// voditi letalo, pilotirati: letalec je letel z najmodernejšim letalom / pilot leti vsak teden na progi Ljubljana–Pariz; pilot je letel že nad 5000 km ima nad 5000 km vožnje
// publ. peljati se z letalom: delegacija bo letela na zasedanje
3. premikati se po zraku zlasti zaradi sunka, odriva, udarca: izpod kladiva letijo iskre; puščica leti mimo glave; krogle letijo od vseh strani; kamenje je letelo proti njemu; iskre letijo po zraku; skakalec se je odgnal in lepo leti; pri sekanju letijo naokrog trske / po zraku leti listje / letaki letijo na tla padajo; kamen je dolgo letel, preden je dosegel dno / pog. čez pet minut je most že letel v zrak zletel
4. ekspr. zelo hitro se premikati: čolnič že leti od brega; jadrnica leti po valovih kot ptica; pren. pogled mu leti po ljudeh
// pog. teči, hiteti: pograbil je kapo in letel iz sobe; letel sem v knjigarno po knjigo
5. ekspr. zelo hitro minevati: čas leti; ure z njo so naglo letele
6. dov. in nedov., pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): namignili so mu, da bo letel; dijak je letel iz šole; ob krizi so kar leteli iz služb / če bo šlo tako naprej, bo letel iz hiše
7. preh., navadno v zvezi z na izraža, da se dejanje, ki ga izraža osebek, nanaša na določeno osebo, stvar: očitki letijo name; kam leti ta kritika; pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo; satira leti na kulturo; šale neprestano letijo nanj / sum leti nanj osumljen je on
● 
ekspr. na sestanku so letele tudi ostre besede so se prepirali, so si očitali; ekspr. pokrajina leti mimo oken se navidezno zelo hitro premika; ekspr. kadar je razburjena, ji vse leti iz rok vse izpusti iz rok, razbije, prevrne; ekspr. nabili jih bomo, da bodo kar trske letele od njih zelo; ekspr. ko se je približal, so vsi klobuki leteli z glav so se vsi hitro odkrili; ekspr. denar mu kar leti na kup, v žep, skupaj ga na lahek način zasluži; pog. vse že leti na kup se podira, propada; pog. nekaj krivde leti tudi na organizacijo nekaj je kriva tudi organizacija; nar. žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo šlo; ekspr. pero mu kar leti po papirju zelo hitro piše; ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo; pog. drevju listje že dol, proč leti odpada; nar. pripeljal se je z vozom, ki je že narazen letel z zelo slabim, razmajanim; pog., ekspr. vpila je, da je vse skupaj letelo zelo je vpila; pog. omet že stran leti odpada; šale so letele vsevprek zelo so se šalili; enaki ptiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo
    leté :
    mimo oken lete; lete je prišel na cilj
    letèč -éča -e
    1. deležnik od leteti: leteč skozi vihar, je letalo zgrešilo pot; vrana, leteča nad poljem; hitro leteče lastovke; visoko leteča puščica; z vetrom leteče listje / sestreliti leteči cilj; publ. leteči krožnik občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka; leteča ladja hidrogliser, drsna ladja; leteča trdnjava med drugo svetovno vojno štirimotorni ameriški bombnik, zlasti B-17
    2. publ. ki opravlja svoje delo, službo tako, da se premika iz kraja v kraj: leteča odkupovalna, servisna ekipa; leteča prometna policija; leteča patrulja / leteči kolporter kolporter, ki prodaja časopise, revije, hodeč po ulicah, vlakih, avtobusih
    // premičen, potujoč: leteča ambulanta; prva pomoč leteče prometne službe
    ♦ 
    zool. leteči pes večji netopir, ki živi na Malajskem otočju in se hrani s sadeži, Pteropus vampirus; leteče veverice glodavci, ki imajo med sprednjimi in zadnjimi nogami razpeto jadralno mreno, Pteromyidae; sam.:, pog. ker je prehitro vozil, ga je ustavila leteča motorizirana prometna milica
SSKJ²
máren -rna -o prid. (á ā)
star. marljiv, delaven: maren človek, delavec / marna čebela / iron. marna birokracija / delo marnih rok / marno prizadevanje
SSKJ²
marljív -a -o prid., marljívejši (ī í)
nav. ekspr. ki rad in vztrajno dela: marljiv človek, učenec; marljiv kot čebela / marljiva čebela
    marljívo prisl.:
    marljivo delati, se učiti
Število zadetkov: 48