..a2 ž. prip. obr.
1. člov. 'vršilka' príča, čvêka, čénča
2. 'dejanje' béra, péka, zmága
3. 'rezultat dejanja' péka, zaséda; ignoránca, reprezentánca
4. 'nosilnica lastnosti' brizgálna; dominánta, konstánta; diagonála
5. 'lastnost' arogánca, dekadénca, elegánca
6. 'skupno ime' déca, gospôda; kerámika, klásika, periódika
7. 'prostor, mesto' filozófska, Štájerska
8. člov. 'ženski par moškemu' soséda; Andrêja, Fránca, Tóna
Zadetki iskanja
Pravopis
Celotno geslo
ePravopis
avstrijskoštajerski
Predlog
avstrijskoštajerska avstrijskoštajersko pridevniknanašajoč se na avstrijsko Štajersko
IZGOVOR: [au̯stríjskoštájerski], ženski spol [au̯stríjskoštájerska], srednji spol [au̯stríjskoštájersko]
Celotno geslo
ePravopis
Babenberžan
Predlog
Babenberžana samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
pripadnik fevdalne rodbine v Avstriji, na Štajerskem in Kranjskem
v množini Babenberžani fevdalna rodbina v Avstriji, na Štajerskem in Kranjskem
IZGOVOR: [bábənberžán], rodilnik [bábənberžána]
BESEDOTVORJE: Babenberžan, Babenberžanka, Babenberžanov, Babenberžankin, babenberžanski
SSKJ²
déden -dna -o prid. (ẹ̄)
ki se podeduje: grad je bil njegov dedni fevd; dedna posest / dedna pravica pravica do podedovanja / dedna bolezen, obremenjenost; dedne lastnosti, značajske poteze
♦ biol. dedna osnova gen; skupek vseh genov organizma; pravn. dedni delež delež, ki pripada posameznemu dediču; dedno pravo pravo, ki ureja dedovanje; zgod. dedni zakup razmerje med podložnikom in fevdalcem, pri katerem ima prvi dedno pravico na kmetiji; habsburške dedne dežele Štajerska, Koroška, Kranjska
ki se podeduje: grad je bil njegov dedni fevd; dedna posest / dedna pravica pravica do podedovanja / dedna bolezen, obremenjenost; dedne lastnosti, značajske poteze
♦ biol. dedna osnova gen; skupek vseh genov organizma; pravn. dedni delež delež, ki pripada posameznemu dediču; dedno pravo pravo, ki ureja dedovanje; zgod. dedni zakup razmerje med podložnikom in fevdalcem, pri katerem ima prvi dedno pravico na kmetiji; habsburške dedne dežele Štajerska, Koroška, Kranjska
- dédno prisl.:
dedno obremenjen
SSKJ²
dežêla -e ž, rod. mn. stil. deželá (é)
1. obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje: govorica se je hitro raznesla po deželi; vojske in bolezni so razsajale po deželi; gorata dežela; domača, tuja dežela; daljne, neznane dežele; lepa, pravljična dežela; slovenska, štajerska dežela / deveta dežela v pravljicah daljna; v kateri se človeku zelo dobro godi; dežela pomaranč; ekspr. dežela Prežihovega Voranca Koroška; ekspr. dežela tisočerih jezer Finska; ekspr. dežela vzhajajočega sonca Japonska; dežela na sončni strani Alp Slovenija / jesen prihaja v deželo
// publ. organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast; država: imeti dobre odnose s sosednjimi deželami; kapitalistična, nerazvita dežela; podjarmljene, zatirane dežele; afriške dežele / dežele v razvoju / Proletarci vseh dežel, združite se! geslo mednarodnega delavskega gibanja
2. v nekaterih državah v sklopu države oblikovana pokrajinska enota s svojo upravo, zastopstvom in pravom: avtonomna dežela / avstrijske dežele
3. območje zunaj večjih mest: prišli so ljudje z dežele in iz mesta; oditi na deželo; na deželi si je okrepil zdravje; živeti na deželi
● iron. nekaj je gnilega v deželi danski v določenem kraju, družbi, organizaciji je veliko nepravilnosti, pokvarjenosti; star. jutrove dežele države Bližnjega vzhoda; ekspr. iti v krtovo deželo umreti; ekspr. obljubljena dežela kjer je izobilje; kjer se izpolnijo želje, pričakovanja; izredno ugoden kraj za koga ali za kako dejavnost
♦ ekon. beg z dežele odseljevanje ljudi v mesta; zgod. habsburške dedne dežele Štajerska, Koroška, Kranjska
1. obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje: govorica se je hitro raznesla po deželi; vojske in bolezni so razsajale po deželi; gorata dežela; domača, tuja dežela; daljne, neznane dežele; lepa, pravljična dežela; slovenska, štajerska dežela / deveta dežela v pravljicah daljna; v kateri se človeku zelo dobro godi; dežela pomaranč; ekspr. dežela Prežihovega Voranca Koroška; ekspr. dežela tisočerih jezer Finska; ekspr. dežela vzhajajočega sonca Japonska; dežela na sončni strani Alp Slovenija / jesen prihaja v deželo
// publ. organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast; država: imeti dobre odnose s sosednjimi deželami; kapitalistična, nerazvita dežela; podjarmljene, zatirane dežele; afriške dežele / dežele v razvoju / Proletarci vseh dežel, združite se! geslo mednarodnega delavskega gibanja
2. v nekaterih državah v sklopu države oblikovana pokrajinska enota s svojo upravo, zastopstvom in pravom: avtonomna dežela / avstrijske dežele
3. območje zunaj večjih mest: prišli so ljudje z dežele in iz mesta; oditi na deželo; na deželi si je okrepil zdravje; živeti na deželi
● iron. nekaj je gnilega v deželi danski v določenem kraju, družbi, organizaciji je veliko nepravilnosti, pokvarjenosti; star. jutrove dežele države Bližnjega vzhoda; ekspr. iti v krtovo deželo umreti; ekspr. obljubljena dežela kjer je izobilje; kjer se izpolnijo želje, pričakovanja; izredno ugoden kraj za koga ali za kako dejavnost
♦ ekon. beg z dežele odseljevanje ljudi v mesta; zgod. habsburške dedne dežele Štajerska, Koroška, Kranjska
Geografija
Celotno geslo
eSSKJ16
dolanji -a -e (dulajni, dulani, dulanji) pridevnik
1. ki leži, je nižje; SODOBNA USTREZNICA: spodnji
2. v zvezi z veter ki prihaja z vzhoda; SODOBNA USTREZNICA: vzhodni
FREKVENCA: 36 pojavitev v 10 delih
Celotno geslo
ePravopis
Gornjegrajski
Predlog
Gornjegrajskega samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
pripadnik štajerske plemiške rodbine
v množini Gornjegrajski štajerska plemiška rodbina
IZGOVOR: [górnjegrájski], rodilnik [górnjegrájskega]
BESEDOTVORJE: Gornjegrajski, Gornjegrajska, gornjegrajski
PRIMERJAJ: gornjegrajski
Jezikovna
Gremo na Gorenjsko in pridemo z Gorenjske
V raznih letopisih avtorji omenjajo neka dejstva, vezana na število prebivalcev, ki so/prihajajo iz določene pokrajinske enote (npr. Spodnja Gorenjska, Prekmurje, SevernaPrimorska ...).V zvezi s tem vas prosim za razlago o pravilni raba velike začetnice in predloga (iz ali s/z). Po občutku bi rekla, da živimo V neki regiji, zato me ne moti, da prihajamo IZ neke regije (npr. Prebivalci iz štajerske regije obiskujejo bližnja zdravilišča.) in v tem primeru ne gre za zemljepisno lastno ime. Moteče pa mi zveni, ko o nekom trdimo, da je npr. oskrbovanec z Zgornje Gorenjske.
Domnevam, da Dolenjci prihajajo z Dolenjske, saj so se naselili na Dolenjskem. Težko pa sprejmem trditev, da Gorenjci prihajajo z Gorenjskega in da so naseljeni na Gorenjski?
Zelo mi boste pomagali, če razpletete nakazane dileme.
Jezikovna
Izvor in raba besede »čaga«
Beseda čaga se na Štajerskem uporablja za izraz zabava, žur itd. Zanima me, kdaj se je ta izraz začel uporabljati predvsem v Mariboru, sedaj skoraj povsod na Štajerskem. (Leto začetka uporabe tega izraza in od kod izvira?) Do leta 1978 ne pomnim, da bi ta izraz uporabljali v Mariboru ali okolici, saj sem rojena tam, se šolala in tudi živela sem tam.
Jezikovna
Je bolje »provincijski ali provincialni arhiv«?
Pri pripravi doktorske disertacije o kapucinski arhitekturi sem naletela na problem: Nekdanja Štajerska kapucinska provinca je obsegala ozemlje Notranje Avstrije. Njen arhiv je bil nazadnje v Celju. Ali je bil tam provincijski ali provincialni arhiv nekdanje Štajerske kapucinske province?
Jezikovna
Kako sklanjamo »Štajersko« v dvojini (in hipotetični množini)?
Prosim, kako sklanjamo Štajersko v dvojini (in hipotetični množini):
- sodelovanje Štajersk ali Štajerskih,
- pomoč Štajerskam(a)/Štajerskom(a) ali Štajerskim(a),
- na Štajerskah ali Štajerskih,
- sodelovanje med Štajerskama/Štajerskoma ali Štajerskima?
Celotno geslo
ePravopis
Khisl
Predlog
1 Khisla samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
rodbinsko ime kranjsko-štajerske plemiške rodbine
v množini Khisli kranjsko-štajerska plemiška rodbina
IZGOVOR: [kízəl], rodilnik [kízla]
BESEDOTVORJE: Khislov, khislski
Tolkala
Celotno geslo
eSSKJ
kokóš kokóši samostalnik ženskega spola [kokóš]
FRAZEOLOGIJA: hoditi s kokošmi spat, kokoš, ki nese zlata jajca, kot kokoš brez glave, zlata kokoš, Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce?
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. *kokošь iz onomatopeje *koko, ki posnema kokodakanje - več ...
- 1. domača ptica s kratkim vratom in krepkim trupom; primerjaj lat. Gallus gallus domesticus
- 1.1. meso te živali kot hrana, jed
- 2. podoba, ki predstavlja domačo ptico s kratkim vratom in krepkim trupom
FRAZEOLOGIJA: hoditi s kokošmi spat, kokoš, ki nese zlata jajca, kot kokoš brez glave, zlata kokoš, Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce?
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. *kokošь iz onomatopeje *koko, ki posnema kokodakanje - več ...
SSKJ²
kokóš -i ž (ọ̑)
velika domača ptica s kratkim vratom in močnim telesom: krmila je kokoši; zaklati kokoš; bela, grahasta kokoš; jata kokoši / kokoši dobro, slabo nesejo / golovrata kokoš; štajerska kokoš kokoš jerebičaste, rjave ali bele barve, ki se goji zaradi jajc / domača kokoš / danes smo jedli kokoš / šalj., kot podkrepitev pri moji kokoši, tega mi je pa že dovolj
● ekspr. hoditi s kokošmi spat zelo zgodaj; ekspr. po tistem dogodku se je vedel kot mokra kokoš zelo ponižno, boječe
♦ zool. bankivska kokoš zarodnica domače kokoši, Gallus gallus
// samica nekaterih, navadno na tleh živečih ptic: v fazanji jati je več kokoši kot fazanov / divje kokoši; prim. primojkokoš, prmejkokoš
velika domača ptica s kratkim vratom in močnim telesom: krmila je kokoši; zaklati kokoš; bela, grahasta kokoš; jata kokoši / kokoši dobro, slabo nesejo / golovrata kokoš; štajerska kokoš kokoš jerebičaste, rjave ali bele barve, ki se goji zaradi jajc / domača kokoš / danes smo jedli kokoš / šalj., kot podkrepitev pri moji kokoši, tega mi je pa že dovolj
● ekspr. hoditi s kokošmi spat zelo zgodaj; ekspr. po tistem dogodku se je vedel kot mokra kokoš zelo ponižno, boječe
♦ zool. bankivska kokoš zarodnica domače kokoši, Gallus gallus
// samica nekaterih, navadno na tleh živečih ptic: v fazanji jati je več kokoši kot fazanov / divje kokoši; prim. primojkokoš, prmejkokoš
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
eSSKJ
lán lanú in lána samostalnik moškega spola [lán]
ETIMOLOGIJA: = cslov. lьnъ, hrv., srb. lȁn, rus. lën, češ. len < pslov. *lьnъ = gr. línon, litov. lìnas ‛lanovo steblo’ iz ide. *líno-, sorodno stir. lín ‛mreža’, lat. līnum ‛lan’ - več ...
- 1. kulturna rastlina z manjšimi cvetovi na vlaknatih steblih in semeni z visoko vsebnostjo maščob; primerjaj lat. Linum
- 1.1. vlakna te rastline kot surovina za blago
- 1.2. lahko, trpežno tkano blago iz vlaken te rastline
ETIMOLOGIJA: = cslov. lьnъ, hrv., srb. lȁn, rus. lën, češ. len < pslov. *lьnъ = gr. línon, litov. lìnas ‛lanovo steblo’ iz ide. *líno-, sorodno stir. lín ‛mreža’, lat. līnum ‛lan’ - več ...
Jezikovna
Ležeči tisk v slovarjih (SSKJ in SP)
Pri vnosu Danska v pravopisu me zanima, kaj pomeni rdeči poševni tisk:
Dánska -e ž, zem. i. […] |evropska država|: v ~i na Danskem
Torej na Danskem -- ali to pomeni, da je uporaba priporočljiva ali ne?
Hkrati me še zanima, ali ima poševni tisk kot takšen kakšen pomen? V SSKJ na primer pod vnosom revizija zasledimo:
2. pregled kakega dokumenta, besedila, da se ugotovi pravilnost, ustreznost: zaradi kritičnih pripomb bo potrebna ponovna revizija; revizija načrta // sprememba kakega dokumenta, besedila glede na določene zahteve, potrebe: revizija mednarodne pogodbe; začeti postopek za revizijo ustave / revizija ustaljenih sodb, mnenj sprememba
Zadnja beseda je v SSKJ v poševnem tisku. Kaj to pomeni?
SSKJ²
metrópola -e ž (ọ̑) nav. ekspr.
1. navadno s prilastkom glavno, najpomembnejše mesto kake države, pokrajine: češka, štajerska metropola; obiskali so tudi Novo mesto, metropolo Dolenjske / Pariz je bil tedaj kulturna metropola sveta
2. država v odnosu do svoje kolonije: metropola je uvažala to surovino iz kolonij; valuta metropole
1. navadno s prilastkom glavno, najpomembnejše mesto kake države, pokrajine: češka, štajerska metropola; obiskali so tudi Novo mesto, metropolo Dolenjske / Pariz je bil tedaj kulturna metropola sveta
2. država v odnosu do svoje kolonije: metropola je uvažala to surovino iz kolonij; valuta metropole
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 52
Dostopnost