Zanima me, kateri zapis spodnje povedi je ustreznejši.
- Situacije je potrebno obvladovati ali še bolje predvidevati.
- Situacije je potrebno obvladovati, ali še bolje, predvidevati.
Zadetki iskanja
Jezikovna
Vejica ob zvezi »ali še bolje«
Jezikovna
Vejica za zvezo »in še več«
Ali za izpostavljeno/poudarjalno besedno zvezo in še več pišemo vejico, podpičje ali celo dvopičje, saj nadaljujemo s pojasnjevanjem ali naštevanjem?
Jezikovna
Ali so »vilice« še vedno le množinski samostalnik?
Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?
Jezikovna
Kam postaviti opuščaj: »Planin'c« ali »Planinc'« ter še o »kombuči«
Opazila sem, da je slovenska ustvarjalka jedi Tereza’s Choice svojo pijačo kombucha poimenovala Planinc’. V pravopisu je za uporabo apostrofa navedeno pravilo, da zaznamuje izpuščeno črko. Bi se pijača torej morala imenovati Planin'c?
Jezikovna
Še enkrat o Jumbu Vismi, pa o Krimu Mercatorju, Hisensu Gorenju, Drogi Kolinski …
Še vprašanje o tem, da sta »sestavini imena Jumbo Visma […] neujemalni«. Želela bi razumeti zakaj. Zakaj to sprašujem?
Pravopisni člen 847 kot ujemalno zvezo navaja košarkarski klub »Smelt Olimpija«, torej se obe sestavini sklanjata; v členu 849 je Union Olimpija; danes bi bil zgled Cedevita Olimpija.
»Toporišičeva Slovenska slovnica (2004: 302–303) sklanjanje večbesednih imen utemeljuje s (1) ujemalnostjo sestavin: če se torej ujemajo v sklonu, številu in (neobvezno) tudi spolu, že sama ujemalnost narekuje sklanjanje, npr. Smelt Olimpija – Smelta Olimpije […].« Iz odgovora Helene Dobrovoljc v Jezikovni svetovalnici.
Imena kolesarskih ekip pa se spreminjajo zelo pogosto, lahko vsako leto, tudi med sezono. Od leta 2015 se obravnavano nizozemsko moštvo imenuje Jumbo: od 2015 do 2018 Lotto NL Jumbo, od 2019 pa Jumbo Visma. Zadnjih nekaj let naj bi kot jedro zveze sprejeli Jumbo; pri Olimpiji ni težav. Če druga sestavina imena ne izraža prostorske umeščenosti jedrne besede, smo (do zdaj?) izhajali iz pravopisnega člena 846 ipd. in Toporišičeve Slovenske slovnice, kot je bilo večkrat poudarjeno tudi v Jezikovni svetovalnici (npr. tu: »priporočamo sklanjanje obeh sestavin«). Starejša kolegica lektorica me je naučila, da so:
- kolesarji Adrie Mobila (klub Adria Mobil),
- rokometašice Krima Mercatorja (klub Krim Mercator),
- vodstvo Hisensa Gorenja (podjetje Hisense Gorenje),
- prodaja Droge Kolinske (podjetje Droga Kolinska),
- izdelki Jate Emone (podjetje Jata Emona),
- nogometaši Reala Sociedada (klub Real Sociedad je iz San Sebastiana) … Ob prostorski umeščenosti jedrne besede pa:
- Pivovarna Laško Pivovarne Laško,
- Atletico Madrid: trener Atletica Madrid oziroma Atletica iz Madrida …
Do zdaj se nam je tudi po vseh odgovorih v Jezikovni svetovalnici zdelo, da je edino pravilno: član Jumba Visme. Bi res lahko ta primer obravnavali po pravopisnem členu 854, saj ta neujemalno zvezo ne podaja kot izključno zvezo jedra in krajevnega prilastka (hotel Turist, Založba Lipa)? Kaj pa Hisense Gorenje – se je treba ob slovnični ujemalnosti v takih večbesednih imenih spraševati tudi o tem, ali je bilo (gospodarsko) združenje podjetij (prevzem) enakovredno ali ne? Če bi sklanjali po zgledu Cedevita Olimpija, bi bilo (skoraj) preprosto. Pa v tej skupini imen bi upoštevali prostorsko umeščenost. V odgovoru o sklanjanju imena ekipe »Jumbo Visma« nas usmerjate na obravnavano tematiko – samo o zemljepisnih imenih. Pri teh se včasih zdi, da je še težje uskladiti pravila s prakso oziroma prakso s pravili, zlasti pri tistih imenih, ki jih ne moremo preveriti v pravopisnem slovarju:
- Alta Badia – rabi se v Alta Badii in Alti Badii;
- Santa Caterina – v Santa Caterini in Santi Caterini;
- Santa Barbara – v Santa Barbari in Santi Barbari …
Zapis Jumbo Visma je slovenskemu pravopisu prilagojena različica (prim. npr. tu), na spletu najdemo zapis tudi z vezajem ali s pomišljajem (tudi s presledkoma).
Jezikovna
Pika ob koncu navedka, če je v oklepaju še dodano ime avtorja
Ali v spodnjih primerih navedkov pišemo piko za zaklepajem ali pred narekovajem zgoraj? Imena avtorjev v oklepaju so sicer izpisana. Ali morda obstaja kakšna druga rešitev? Zgledovala sem se po primeru v SP, str. 49/445: -- 5. dodatke pišočega v citiranem besedilu: Kritik pravi dobesedno: »Glavno je, da ima kaj povedati; besede, oblike bodo sledile same« (podčrtal K. Š.). --
-- »Gojmir Anton Kos je v slovensko umetnost vnesel profesionalno zavest o slikarstvu, ki se kot praksa prične in konča z umetniškim delom in natančno opredelitvijo tiste funkcije, ki jo to delo ima v prostoru in času, v katerem nastaja« (J. M.). Za slikarja, ki se je šolal ... -- ... ter »po razpadu skupine leta 1971 kot edina v Ljubljani nadaljevala tradicijo konceptualizma, kar se je v njunih delih ohranilo tudi po prehodu k videu« (M. C.). -- »Ko se je v sedemdesetih v Sloveniji zgodila prekinitev političnega na področju filma, smo političnost na novo ustvarili v osemdesetih letih na področju umetniškega videa« (M. G.). -- ... pri čemer nazorno pokaže, »da gre pri umetnostni reprezentaciji za fizični in mentalni prostor, ki ju ni nikoli moč popolnoma razdvojiti« (I. Š.).
Jezikovna
Pisanje okrajšave d. o. o. ...: Je pravopisno pravilo še aktualno?
Vem, da je pravopisno in slovnično pravilno zapisati ime podjetja tako: Mavrica, d. o. o. Glede na to, da v rabi močno prevladuje zapis Mavrica d.o.o. (brez vejice pred pristavkom in brez presledkov med posameznimi črkami okrajšave), me zanima, ali lahko tak zapis uporabljamo brez slabe vesti, da kršimo jezikovno normo.
Jezikovna
Izbira ustreznega predloga: »z« ali »iz šole«
Nisem povsem prepričana, kakšen je pravilen zapis. Je torej takole pravilno? Predvsem me zanima, ali se zapisuje iz večinskih šol ali z večinskih šol. Primer je takšen: Število otrok, ki so se iz večinskih OŠ prešolali na OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško.
Pa še tole. Potek: Sedimo v krogu na stolih. Eden od učencev stoji na sredini. Ta oseba reče: »Nikoli še nisem« in doda konec stavka (na primer: »Nikoli še nisem jedel brokolija.«). Vsi, ki so to že počeli/videli/slišali …, morajo vstati in zamenjati stole.
Je tako okej ali so potrebne ... za Nikoli še nisem v narekovajih?
Jezikovna
Skladenjska raba členka oz. glagola »prosim«
Medmetna raba besede prosim:
V zadevnem članku navajate kot primer stavek:
Mi lahko, prosim, odgovoriš še danes?
Ali lahko uporabimo ta medmet tudi v stavkih, kjer je osebek v množini? Oziroma ali lahko medmetno rabimo tudi 1. osebo množine?
- Nam lahko, prosim, odgovorite še danes?
ali
- Prosimo, odgovorite še danes!
ali
- Odgovorite, prosim, še danes.
Jezikovna
Prečrkovanje imen in priimkov iz cirilice
Že precej časa me bega vprašanje zapisa osebnih imen, ki so izvirno zapisana v cirilici (ruski, ukrajinski ipd.). Seveda vem, da naj bi se prečrkovala po zvočni podobi s črkami za slovenske glasove. Toda obstaja težava: ko to vidijo živi ljudje, za katerih imena gre, recimo tu živeči priseljenci (ali pa obiskovalci) iz zadevnih dežel, protestirajo in hitijo kazati svoje potne liste, v katerih pa poleg zapisa v cirilici stoji še ime, prečrkovano v latinico, ki pa je drugačno od našega prečrkovanega. Tako je AnaAnna in ŽanaZhanna, Viktorija je pa Viktoriya. In podobno s priimki: Zhukov, Shevchenko, Gayun ipd. In ti še povedo, da pri njih veljajo »uradna« pravila za prečrkovanje. Nekateri od njih imajo tudi že slovensko državljanstvo, v naših dokumentih pa so njihova imena, zapisana »v neskladju« s slovenskim pravopisom.
Lahko pustim ob strani publicistično zapisovanje imen politikov, kulturnikov in športnikov (ki imajo seveda tudi svoje potne liste), ki jih zapisujejo kakor kdaj – ali »po naše«, še večkrat pa tako, kot je v (angleškem) viru, iz katerega povzemajo. Ostaja pa vprašanje, kako ravnati z ljudmi, o katerih govorim zgoraj. Gre ne le za vprašanje jezika, temveč tudi identitete oziroma do pravice do neokrnjene rabe osebnega imena teh ljudi. Tako kot meni, ne le da mi ni ljubo, če vidim zapisano »Franc Jamnik« namesto »France Jamnik«, temveč prvega zapisa niti ne razberem kot svoje osebno ime, ker je tako po pisni kot po zvočni podobi drugačno od mojega, enako ne bo ljubo niti Viktoriyi niti Zhanni, če jo bom – po njenem – preimenoval v Viktorijo ali Žano.
Jezikovna
Kaj pomeni izraz »vojena krava«?
Kaj pomeni vojena krava v frazeologizmu Krava ni še bila vojena, pa že skače v hlevu teliček? Mogoče še ni bila pripuščena?
Gre za izpeljanko od voditi?
Jezikovna
O besedi »alumen« in opisnosti sodobnega normativističnega jezikoslovja
Ne gre za vprašanje, ampak za prošnjo. Prosim vas, da rečete kaj o samostalniku alumen (= kdor po zaključku šolanja na določeni srednji ali visoki šoli še naprej izkazuje povezanost z njo). Kot gobe po dežju se namreč ustanavljajo društva nekdanjih učencev oziroma študentov šol in fakultet. Ker pa v slovenskem prostoru znanje latinščine ni več prav zelo prisotno, se je začela vedno bolj uveljavljati oblika tisti alumni, tistega alumnija, tisti alumniji (samo malo poguglajte). Ker vem, da je v današnjem času slovensko jezikoslovje usmerjeno bolj v popisovanje kot v predpisovanje rabe, se bojim, da se bo ta neumnost uveljavila in postala pravilo. (Tako so pred časom mladi govorili, da gredo v Penatija - gostilno Kolovrat, kjer so se med obema vojnama zbirali penati).
Jezikovna
Protivnost veznika »in«
Na eni od spletnih strani sem opazil članek z naslovom Učim se že deset let in še vedno ne govorim tekoče. Zanima me, ali bi lahko v tem primeru govorili o protivnem vezniku in in bi bilo torej poved bolje zapisati tako: Učim se že deset let, in še vedno ne govorim tekoče – kar je po pomenu enako povedi Učim se že deset let, vendar še vedno ne govorim tekoče.
Jezikovna
Vejica in podredni vezniki
zanima me, kako je s postavitvijo vejic v primeru, ko imamo vrinjeni odvisnik:
- Dragi razdvojeni bralec, če mi dopustiš trditev, da nas je večina nejasne narave in da ko se prebudimo, še nismo odločeni, v katero smer gremo.
Med dvema podrednima veznikoma ni vejice (SP 327), SP 328 pa pravi takole: Kadar prideta skupaj priredni in podredni veznik pred vmesnim odvisnikom, pišemo vejico samo pred prvim veznikom: Pridem sam, in če bo le mogoče, pripeljem še koga. Ali bi morale biti vejice potemtakem takole postavljene:
- Dragi razdvojeni bralec, če mi dopustiš trditev, da nas je večina nejasne narave, in da ko se prebudimo, še nismo odločeni, v katero smer gremo.
Ali takole (v skladu s pomenom povedi):
- Dragi razdvojeni bralec, če mi dopustiš trditev, da nas je večina nejasne narave in da, ko se prebudimo, še nismo odločeni, v katero smer gremo.
Katera različica je pravilna? Poved je iz prevoda pesmi, če se mogoče zdi malo nejasna.
Jezikovna
Pomen veznika »če«
Zanima me, ali ima veznik če lahko vlogo protivnega veznika. Če sklepam po SSKJ in SP, ne, če pa gledamo rabo, se je v pomenu, v katerem izraža nasprotje, prav namnožil. Denimo:
- Če se je lani še zlomil pod pritiskom, je bilo letos drugače.
- Če je konkurenčni baselski sejem ur odprt za javnost, v Ženevi stavijo na ekskluzivnost.«
- Če so najzanimivejša tuja prvenstva že odločena, bodo zadnji tedni sezone razburljivejši na slovenskih nogometnih zelenicah.*
Ali ima če vendar tudi vlogo protivnosti ali bi morali v takih primerih uporabiti druge veznike (in ali smo to od kod prevzeli, ker mislim, da nekoč nismo tako govorili)?
Jezikovna
Si res »na slabem glasu«, če si hripav?
Včasih slišim, da kdo opiše izgubo glasu ali pa močno hripavost z metaforo, da je na slabem glasu. Je to napaka ali drug pomen frazema v zvezi z izgubo dobrega slovesa, spoštovanja?
Jezikovna
Spol priimkov ženskih oseb in njihova raba v besedilu: »Križnar je popeljala ...«
Na spletni strani RTV Slovenija že nekaj časa opažam, da so se odločili, da uporabljajo samo ženski priimek (brez imena ali začetnice imena) in nato glagol v obliki za ženski spol, npr. Križnar je v prvi skupini s 101,0 m popeljala Slovenijo na prvo mesto. Kaj menite o tem?
Jezikovna
Štetje dni
Zanima me, kako štejemo dni do kake prireditve, praznika, roka ipd. Pogosto namreč slišimo stavke Še x dni nas loči od začetka tekmovanja, Samo še x dni je do začetka tekmovanja ... Recimo, da v četrtek v poročilih ob 19.10 napovemo začetek nogometnega prvenstva v (na?) nedeljo ob 11.00.
- Nas od njega torej ločujeta dva dneva ali trije (zagotovo pa tri noči ali skoraj 64 ur)? Osebno štejem le dni v celoti (petek, sobota) - četrtek lahko zanemarim (?), ker se že končuje, nedeljo prav tako, ker že pomeni dan tekmovanja. Ali moj način štetja velja le za stavek Še x dni nas loči od dneva tekmovanja, Samo še x dni je do dneva tekmovanja?
- Bi šteli drugače, če bi se prvenstvo začelo v nedeljo ob 20.00?
- Bi šteli drugače, če bi uporabili stavek Tekmovanje se začne čez x dni?
Moja dilema je podkrepljena z navajanjem roka: Prijave pošljite do (vključno) petka, 12. 5. Je besedica vključno nujna? Zdi se, da ne, a jo vendarle radi pristavljamo, ker je pomen z njo povsem razdvoumljen. Predloga do in k izražata bližino in kvečjemu stičnost, ne pa vsebovanosti oz. prekrivnosti kot v (Pojdi do cerkve/k cerkvi : v cerkev; vendar Pridi k meni domov). Kaj pa naslednji primer: Prijave pošljite do petka, in sicer do 12. ure. Je mogoča tudi strnitev: Prijave pošljite do petka do 12. ure; Prijave pošljite do 12. ure v petek, Prijave pošljite do petka ob 12. uri.
Jezikovna
Vršilec dejanja glagola »treti« je »tarec«, »troči« ali »teroči«
Zanima me vršilec dejanja glagola treti.
Jezikovna
Kako naglasiti besedo »kanader«
Ob požaru na Krasu se v medijih pojavljajo različne oblike imena za gasilsko letalo znamke Canadair. Kako besedo pravilno naglasimo (in zapišemo) in izgovorimo?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 79
- Naslednja »
Število zadetkov: 1573
Dostopnost