Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
klìn tudi klín klína m (ȉ í; ȋ ī)
1. paličast, na eni strani priostren kos lesa, železa, ki se v kaj zabije: klin izpuliti; zabiti klin v zemljo; luknja za klin; suh je kakor drenov klin zelo
// temu podoben predmet, ki se rabi za sajenje na gredicah: s klinom delati luknje za sadike / sadilni klin
2. kovinska ali lesena priprava za zagozdenje: zabiti klin v špranjo / zagozditi klin; pren., ekspr. zabiti klin v telo svetovnega imperializma
3. prečna palica na lestvi: vzpenjal se je od klina do klina; lestev z desetimi klini; pren., ekspr. stal je na najnižjem klinu družbene lestvice
4. navadno lesen, v steno zabit predmet za obešanje: sneti klobuk s klina; obesiti suknjo na klin; puška visi na klinu
5. podolgovat kovinski predmet z ušesom, ki se zabije v skalo za pomoč pri plezanju: klini so bili zrahljani in vrvi potrgane; iti, plezati po klinih / plezalni klini
● 
ekspr. novico s klina sneti izmisliti si jo; ekspr. obesiti študij na klin opustiti študiranje; divje gosi letijo v klinu so med letenjem razporejene v obliki ostrokotnega trikotnika z ostrim robom na čelu; ekspr. klin se s klinom izbija najučinkoviteje se obračuna z enakim sredstvom
♦ 
alp. ledni klin za zabijanje v led pri plezanju; podolžni klin z rezjo v isti smeri z ušesom; žel. klin priprava za pritrjevanje tovora na vagon
Celotno geslo Sinonimni
kosíter -tra m
kem. bela, lahko taljiva kovinapojmovnik
SINONIMI:
kem. cin1
Celotno geslo Sprotni
netopírnica samostalnik ženskega spola
    1. zabojček za bivanje netopirjev s špranjo, odprtino v spodnjem delu, ki se namesti navadno na drevo 
    2. navadno v množini, iz zoologije morska riba z ozkim visokim, listu podobnim telesom, dolgo hrbtno in trebušno ter manjšo repno plavutjo; Platax 
Farmacija
névrotransmíter -ja m
Celotno geslo Etimološki
ọ́zek -zka prid.
SSKJ²
póčiti1 -im dov. (ọ́ ọ̑)
1. dati kratek, močen glas: suha veja je počila; v temi je nekaj počilo; brezoseb. udaril ga je, da je počilo / strel poči / puška poči strel iz puške
// povzročiti kratek, močen glas: počiti s prsti
// s tankim prožnim predmetom zamahniti po zraku tako, da se sliši pok: počiti z bičem
// ekspr. ustreliti: nekajkrat počiti s puško / pog. vzel je pištolo in ga počil
2. dobiti razpoko, špranjo: kozarec, led, obroč poči; skala, zvon poči; počiti po sredi / mehurček, žulj poči / struna je počila zaradi prevelike napetosti se je pretrgala; šivi na hlačah so počili
3. ekspr. udariti: počiti otroka po roki; počiti koga s kolom; počiti se po čelu
4. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: počiti od jeze, smeha
5. brezoseb., ekspr. priti do spopada: nazadnje je tudi na tem koncu sveta počilo
● 
star. počil je glas o njegovi smrti nenadoma se je razvedelo, da je umrl; ekspr. od žalosti ji je počilo srce je umrla; ekspr. počiti v smeh nenadoma glasno se zasmejati; ekspr. spotaknil se je in počil po tleh padel; tako sem sit, da bom počil zelo
    póčiti se pog., ekspr.
    1. sesti: počiti se v naslanjač
    2. spreti se, stepsti se: spet sta se počila
    póčen -a -o:
    počen kozarec, vrč; počena deska; počeno jajce
     
    ekspr. hiša ni vredna počenega groša zelo malo, nič
Celotno geslo Sinonimni
póčiti -im dov.
1.
dati kratek, močen glas
SINONIMI:
2.
s čim s tankim prožnim predmetom zamahniti po zraku tako, da se sliši pok
SINONIMI:
3.
dobiti razpoko, špranjo
SINONIMI:
nar. pokniti, knj.izroč. regniti1
GLEJ ŠE SINONIM: razgnati, udariti, ustreliti
GLEJ ŠE: zasmejati se
Celotno geslo Kostelski
počitiˈpọːčėt -ėn dov.
SSKJ²
predírati -am nedov. (ī ȋ)
1. navadno s koničastim predmetom delati luknje
a) skozi kaj: predirati karton; predirati s škarjami / predirati zasute predore; pren., ekspr. luč žarometov je predirala temo; njihovi kriki so mu predirali srce
b) skozi ovoj, steno česa: predirati balončke, gume; žulji so se predirali
2. iti skozi kaj ovirajočega: kal predira zemljo / sonce je začelo predirati oblake; jutranja svetloba je predirala zavese / hrup predira stene
3. knjiž. prodirati: s ceste predira do njega hrup; voda predira skozi steno / skozi goščavo je prediral počasi; vojska nezadržno predira dalje
● 
knjiž. opazil je, da skalo predira velika luknja da ima skala veliko luknjo; ekspr. predirati koga z očmi, s pogledi ostro, pazljivo ga gledati
♦ 
geol. prihajati na zemeljsko površje
    predirajóč -a -e:
    predirajoči pogledi; skozi špranjo predirajoči žarki; prisl.: predirajoče gledati govornika
SSKJ²
predréti -drèm tudi -dêrem dov., stil. prederó; predríte tudi prederíte; predŕl (ẹ́ ȅ, é)
1. navadno s koničastim predmetom narediti luknjo
a) skozi kaj: s svinčnikom predreti papir; okroglo predreti tkanino; gleda, kot bi ga hotel z očmi predreti / predreti zamašeno cev odmašiti; pren., knjiž. bridkosti meč je predrl srce
b) skozi ovoj, steno česa: predreti bulo; predreti gnojni mehur; žulj se mu je predrl / predreti kolo; pren., ekspr. predreti mejo znanega; hotel je predreti krog danih možnosti
2. priti skozi kaj ovirajočega: lava je predrla zemeljsko skorjo; kal je predrla zemljo; mladi so kot hudournik, ki predre vsako oviro / sonce ni moglo predreti goste megle; blisk je predrl oblake / ekspr. bila je tema, da je pogled ni predrl / ogenj je predrl skozi špranjo
// ekspr. priti iz česa, razširiti se: njegov sloves ni mogel predreti krajevnega okvira; pren. skozi temo človeški um ne more predreti
3. nav. ekspr. z bojem priti skozi nasprotnikove položaje v njegovo zaledje: naše sile so predrle nemške obrambne čete; predreti levo krilo fronte / ženske so predrle kordon
4. knjiž., s prislovnim določilom prodreti: v diru je predrl do poveljnikovega šotora / do tu so predrli predniki današnjih Slovencev
● 
ekspr. nasprotja so predrla preveč v globino so postala zelo velika
♦ 
petr. pojaviti se na zemeljski površini
    predŕt -a -o
    1. deležnik od predreti: predrta zračnica; fronta je bila predrta na več mestih
    2. nar. presnet, preklet: predrte trske, kako nerade gorijo / predrta reč! se je hudoval
    ● 
    nar. ne dam mu niti predrte pare popolnoma nič denarja; prisl.: predrto previden in navihan človek; predrto res je to
Pravopis
prekrítje -a s, pojm. (ȋ) ~ strehe; števn. zadelati špranjo na ~u
Celotno geslo Sinonimni
pripŕt -a -o prid.
ki ima namesto običajne polne odprtine, odprtosti režo, špranjo
SINONIMI:
knj.izroč. polpriprt, ekspr. režast, ekspr. špranjast
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik biti priprt
SSKJ²
ráza -e ž (á)
1. manjša povrhnja poškodba v obliki črte: s piljenjem narediti raze; raze na pohištvu, v lošču; kamen z razami
2. črta, guba: okrog oči je imela drobne raze; raze na čelu / ladja je puščala za seboj globoko razo brazdo
● 
knjiž. zapomnil si ga je zaradi rdeče raze na licu brazgotine; skozi razo v vratih je gledala na cesto razpoko, špranjo
♦ 
zool. škržna raza vsaka od petih odprtin pred prsnimi plavutmi, skozi katere odteka voda, ki obliva škrge
SSKJ²
régniti1 -em dov. (ẹ́ ẹ̑knjiž.
1. odpreti se, da nastane reža, špranja: ko se je sklonila, ji je regnila torbica; vrata so regnila samo toliko, da je pomolil ven glavo
2. dobiti razpoko, špranjo; počiti1deska, zemlja je regnila / že zaceljena rana je regnila / na hrbtu mu je regnil suknjič
SSKJ²
réža -e ž (ẹ́)
ozka odprtina, ki nastane, če se kaj s čim ne stika: les se suši, zato se reže večajo; zadelati reže v podu; reže med opekami; reža pod vrati
// ozka odprtina sploh: vreči kovanec v režo glasbenega avtomata; reža poštnega nabiralnika; reža na glasovalni skrinjici / skozi režo v vratih je gledala na cesto razpoko, špranjo
♦ 
alp. reža podolžna razpoka v skalovju; bot. listne reže odprtine v povrhnjici, ki uravnavajo izhlapevanje vode in izmenjavo plinov; grad. reža presledek med dvema gradbenima elementoma; fuga; zool. škržna reža vsaka od petih odprtin pred prsnimi plavutmi, skozi katere odteka voda, ki obliva škrge
SSKJ²
škŕta -e ž (ŕ)
zastar. zareza: naslonil je škrto puščice na tetivo in sprožil
● 
zastar. pogledal je skozi ozko škrto špranjo
SSKJ²
špégati -am nedov. (ẹ̑)
nižje pog. gledati, navadno skrivoma, pritajeno; kukati2špegati skozi ključavnico, špranjo / špegal je po tujih ljudeh
SSKJ²
špránja -e ž (á)
dolga, ozka odprtina v trdni snovi: v vratih se je pokazala špranja; narediti, zamašiti špranjo; opazovati kaj skozi špranjo v steni; skozi špranje je mrzlo pihalo; zabiti klin v skalnato špranjo / voda je širila drobne razpoke v špranje in luknje
// dolga, ozka odprtina sploh: špranje med deskami so postajale vedno večje; skozi špranjo pod vrati je porinil pismo v sobo / ekspr. v oblakih se je pokazala svetla špranja / ekspr. stisniti oči v špranjo; odprl je vrata za špranjo na široko
 
anat. špranja med glasilkama
SSKJ²
vgozdíti -ím in vgózditi -im dov., vgózdil (ī í; ọ̄)
narediti, da kaj pride v tak položaj kot zagozda: vgozditi klin v špranjo; konju se je vgozdil kamen v podkev / ekspr. vgozditi brado med dlani
Pravopis
vgozdíti -ím in vgózditi -im dov. vgózdil -íla in vgózdil -a, nam. vgozdít/vgozdìt in vgózdit; vgozdênje in vgózdenje; drugo gl. gozditi (í/ȋ í; ọ́; ọ̑) kaj v kaj ~ klin v špranjo
vgozdíti se -ím se in vgózditi se -im se (í/ȋ í; ọ́; ọ̑) v kaj Konju se je vgozdil kamen v podkev
Število zadetkov: 32