Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SNB
elektrónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
1. ki obstaja v digitalni obliki: elektronsko sporočilo; Z naraščanjem števila elektronskih dokumentov se hitro pojavijo podobne težave, s katerimi se srečujejo upravljavci v papirnatih skladiščih
2. ki se nanaša na prenos podatkov in informacij prek računalnikov ali drugih elektronskih naprav: elektronska komunikacija; elektronsko poslovanje; Demokratične čase so napovedovala pisma bralcev, nato pa alternativne in opozicijske publikacije, medtem ko opozicijskih elektronskih medijev v Sloveniji pravzaprav nikoli nismo imeli E (↑)elektrón
    elektrónska denárnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
    1. prostor v računalniškem sistemu finančnega centra, kjer so shranjeni podatki o uporabnikih tega sistema in njihovih vloženih sredstvih: Študentje na nekaterih britanskih univerzah, v Edinburghu in Exetru, imajo dostop do elektronskih denarnic, v katerih nosijo elektronski denar
    2. kartica za brezgotovinsko plačevanje, navadno manjših zneskov: Medtem ko se bankomatne kartice uporabljajo za takojšnje plačilo, kreditne pa za odloženo plačilo, so elektronske denarnice predplačniške
    elektrónska konferénca -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
    konferenca, na kateri s pomočjo informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci; e-konferenca: Pri nas še malo uveljavljene so zlasti elektronske konference, ki so se drugod že izkazale kot odlična skupinska priprava študentov na izpite
    elektrónska póšta -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
    1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; e-mail1 (1), e-pošta (1), mail1 (1): odgovoriti po elektronski pošti; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto
    2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; e-mail1 (2), e-pošta (2), mail1 (2): poslati elektronsko pošto; nezaželena elektronska pošta; Posebno težko je, ko gredo po zlu pomembni poslovni podatki, nič lažje, ko se izgubijo družinske fotografije ali elektronska pošta
    elektrónska redoválnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
    storitev, ki staršem omogoča pregled nad šolskimi ocenami in drugimi podatki otroka prek interneta: Elektronsko redovalnico bosta podjetji osnovnim in srednjim šolam predstavili ta ali prihodnji teden
    elektrónska táblica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
    majhni tablici podobna elektronska naprava za evidentiranje prehodov cestninskih postaj: Največjega stroška pri uvajanju elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku ne predstavljajo elektronske tablice, ampak sistemi za nadzor, identifikacijo in obračun
    elektrónska tájnica -e -e ž (ọ̑, ȃ)
    računalniški sistem, ki sprejema sporočila uporabnikov v slikovni, zvočni ali besedilni obliki: Če modem podpira tudi funkcijo elektronske tajnice, lahko na ta način poslušamo prejeta sporočila ali prek zvočne kartice posnamemo vstopna sporočila
    elektrónska váruška -e -e ž (ọ̑, ȃ)
    priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; babyphone: Večini staršem elektronske varuške ustrezajo, saj lahko ta čas porabijo za svoje obveznosti, pa še cenovno je takšno varstvo najugodnejše
    elektrónski časopís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
    1. elektronska izdaja časopisa, navadno na spletu: Televizijsko podjetje že več let intenzivno razvija tudi svoj elektronski časopis
    2. storitev, ki jo ponujajo časopisne hiše, da naročenim uporabnikom po elektronski pošti pošiljajo najnovejše članke: Glede na to, da sem veliko na poti, mi ne uspe sistematično spremljati elektronskih časopisov
    elektrónski denár -ega -ja m (ọ̑, á)
    1. denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: Centralne banke lahko neomejeno ustvarjajo papirnati oziroma elektronski denar, količine zlata pa so omejene
    2. brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: Računalniško izmenjavanje poslovnih podatkov je prineslo tudi posodobitev plačilnega prometa, imenovano elektronski denar
    elektrónski fórum -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
    spletno mesto, na katerem lahko uporabniki v obliki pisnega pogovora razpravljajo, zapisujejo svoja vprašanja, mnenja, stališča; forum: Vem, da ni nič novega, kako se ljudje, ki se ne znajo ali ne upajo niti podpisati, varno skriti repenčijo po elektronskih forumih
    elektrónski naslòv -ega -ôva m (ọ̑, ȍ ó)
    naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; e-naslov, e-poštni naslov: Odgovore pošljite na elektronski naslov pop@delo.si
    elektrónski podpís -ega -a m (ọ̑, ȋ)
    kodirana datoteka, ki omogoča preveritev istovetnosti podpisnika; digitalni podpis, e-podpis: Pri elektronski oddaji obrazcev je težava v njihovem podpisovanju, zato lahko uporabnik naroči digitalno potrdilo, elektronski podpis, ki se šteje za enakovrednega fizičnemu
    elektrónski slovár -ega -ja m (ọ̑, á)
    slovar v elektronski izdaji: Programsko okolje slovarja ponuja številno dodatno orodje, zaradi katerega je elektronski slovar za uporabnika prijaznejši od knjižne izdaje
    elektrónski smóg -ega -a m (ọ̑, ọ̑)
    elektromagnetna polja, ki nastajajo ob vključenih električnih ali elektronskih napravah; električni smog, elektrosmog: Mislili smo, da si ni treba delati skrbi zaradi sevanj mobilnikov, zaradi tega elektronskega smoga, ki bi nekoč lahko škodoval zdravju
    elektrónsko črnílo -ega -a s (ọ̑, í)
    tehnologija, ki omogoča grafični prikaz podatkov na posebnih zaslonih, ki niso občutljivi na sončno svetlobo: Elektronsko črnilo je podobno navadnemu, le da vsebuje milijone mikrokapsul, ki so občutljive za spremembo električnega naboja
    elektrónsko pisálo -ega -a s (ọ̑, á)
    pisalo, s katerim lahko pišemo po posebnem zaslonu: Pero je zgrajeno tako, da ga uporabljamo kot elektronsko pisalo ali pa z njim pišemo po navadnem listu papirja
    elektrónsko poslovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
    trgovanje ter komuniciranje in upravljanje odnosov s strankami prek internetnega omrežja: Elektronsko poslovanje omogoča pocenitev državne uprave, povečanje njene učinkovitosti in odzivnosti
    elektrónsko trgovánje -ega -a s (ọ̑, ȃ)
    nabava in prodaja prek internetnega omrežja: Raziskave so pokazale, da vedno več vodilnih poslovnežev v Evropi vendarle prepoznava prednosti elektronskega trgovanja
SNB
računálniškiSSKJ -a -o prid. (ȃ)
    računálniška ígrica -e -e ž (ȃ, ȋ)
    igra, pri kateri igralec navadno z igralno palico, s pritiskanjem na tipke tipkovnice upravlja s podobami na zaslonu, ki jih ustvarja računalniški program; videoigra, videoigrica: igrati računalniške igrice; Če šolar med počitnicami postane žrtev zasvojenosti z računalniškimi igricami, bo imel ob začetku novega šolskega leta resne težave
    računálniška mréža -e -e ž (ȃ, ẹ́)
    povezava vozliščnih in osebnih računalnikov: lokalna računalniška mreža; svetovna računalniška mreža; Preko računalniških mrež lahko današnji koncerni, ki bi bili prej nevodljivi, usklajujejo delo več sto tisoč sodelavcev
    računálniška písmenost -e -i ž (ȃ, ȋ)
    obvladanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter poznavanje nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: Danes se je prag računalniške pismenosti rahlo dvignil
    računálniška simulácija -e -e ž (ȃ, á)
    virtualna, računalniška predstavitev predvidene, potencialne situacije, dogodka, abstraktnega modela, pripravljena zlasti v eksperimentalne, raziskovalne namene: Kljub najsodobnejšim računalniškim simulacijam ostajajo podnebni pojavi včasih uganka
    računálniška tomografíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
    rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (1): preiskava z računalniško tomografijo; Znanstveniki upajo, da bi lahko zdravniki že v dveh letih z računalniško tomografijo dobivali natančne podatke o kakovosti pacientovih kosti
    računálniška umétnost -e -i ž (ȃ, ẹ́)
    umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje računalnik: mednarodni festival računalniške umetnosti; Umetnik slovenskega rodu je eden svetovnih pionirjev računalniške umetnosti, razpoznaven pa je predvsem po uporabi računalnika kot sredstva za umetniško izražanje
    računálniški tomográf -ega -a m (ȃ, ȃ)
    naprava za rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (2): Bolnišnica je dobila najsodobnejši računalniški tomograf, ki prikaže tridimenzionalno sliko pljuč in daje več informacij
    računálniški tomográm -ega -a m (ȃ, ȃ)
    rentgenska slika organov v različnih presekih, sestavljena s pomočjo računalnika; CT1 (3): Sumila sem na metastazo, kar pa smo z računalniškim tomogramom ovrgli
    računálniški vírus -ega -a m (ȃ, ȋ)
    računalniški program, ki se je sposoben razmnoževati in širiti z enega računalnika na drugega, pogosto z namenom povzročati škodo: Kakor pravijo statistike razvijalcev protivirusnih programov in podobne tehnologije, je število znanih računalniških virusov že preseglo milijon, vsak dan pa se pojavi 20.000 novih škodljivih programov
    računálniško jezikoslôvje -ega -a s (ȃ, ȏ)
    večdisciplinarno znanstveno področje, ki se ukvarja s statističnim ali na pravilih slonečim modeliranjem naravnih jezikov z računalniškega vidika: Na področju ustvarjanja nacionalnih korpusov je ravno računalniško jezikoslovje tisto, ki zavzema vedno bolj pomembno mesto v okviru jezikoslovnih raziskav
    računálniško omréžje -ega -a s (ȃ, ẹ̑)
    sistemi, naprave, ki so med seboj povezani zaradi izmenjavanja podatkov, informacij: brezžična računalniška omrežja; postavitev računalniškega omrežja; Zmogljiva računalniška omrežja naj bi prevzela vlogo današnjih samostojnih računalnikov
    računálniško opismenjevánje -ega -a s (ȃ, ȃ)
    učenje, pridobivanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: program računalniškega opismenjevanja; delavnice za računalniško opismenjevanje; Spodbujanje računalniškega opismenjevanja lahko prinese konkretne rezultate in izboljša zaposljivost prihodnjih iskalcev zaposlitve
SNB
béliSSKJ -a -o prid. (ẹ́)
    béla hálja -e -e ž, člov. (ẹ́, á) nav. mn.
    oseba v beli delovni halji, navadno zdravnik: Nekateri farmacevtski izdelki se na slovenskem trgu oglašujejo v navezi z belimi haljami
    béla karavána -e -e ž (ẹ́, ȃ)
    skupina smučarjev in njihovih spremljevalcev, ki se udeležujejo zimskih smučarskih tekmovanj v različnih krajih: Moška bela karavana se je ustavila na Vitrancu, kjer upajo, da bo slovensko občinstvo pomagalo našim fantom do težko pričakovanih vidnejših rezultatov
    béla knjíga -e -e ž (ẹ́, í)
    zbirka pravil, navodil, reform, zahtev za urejanje in upravljanje: bela knjiga zdravstvene reforme; bela knjiga o vzgoji in izobraževanju; Bela knjiga bo lahko dragocen vir smernic za slovensko zakonodajo
    béla smŕtSSKJ -e -i ž (ẹ́, ȓ) ekspr.
    snov bele barve, ki škoduje zdravju, zlasti mamilo: trgovci z belo smrtjo; Sol je treba uživati zmerno; nekateri ji z drugimi besedami pravijo tudi bela smrt
    béla stávka -e -e ž (ẹ́, ȃ)
    stavka, pri kateri se ovira utečeni potek dela z neizvajanjem delovnih nalog, obveznosti v celoti ali z njihovim pretirano natančnim izvajanjem: bela stavka sodnikov; Sindikat carinikov je v četrtek zjutraj preklical napovedano belo stavko, ki bi morala trajati do prihodnjega petka
    béli církus -ega -a m (ẹ́, ȋ)
    smučarska tekmovanja: Povratka v beli cirkus se je nadvse veselila
    béli ovrátnik -ega -a m, člov. (ẹ́, ȃ) ekspr.
    pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva: korupcija belih ovratnikov; kriminal belih ovratnikov; Službe, v katerih se zaposlujejo beli ovratniki, same po sebi velikokrat niso zagotovilo za dobro življenje
SNB
zelêniSSKJ -a -o prid. (é)
    zelêna barétka -e -e ž (é, ẹ̑) nav. mn.
    posebna vojaška enota v nekaterih državah, usposobljena za zahtevne vojaške operacije: ameriške zelene baretke; Je soustanovitelj in medvojni poveljnik zelenih baretk, vojaške enote, nastale v Sarajevu
    zelêna máfija -e -e ž (é, á) ekspr.
    organizirana skupina prekupčevalcev z zelenjavo in sadjem na velikih trgih, tržnicah: Trg vrtnin ureja zelena mafija
    zelêna mêja -e -e ž (é, é)
    območje državne meje med mejnimi prehodi, zlasti nenaseljeno, gozdnato: Na zeleni meji pri opazovanju in odkrivanju ilegalnih prebežnikov in njihovih pomagačev policistom pomagajo psi
    zelêna revolúcija -e -e ž (é, ú)
    1. v državah v razvoju izrazito povečanje pridelka, zlasti visokodonosnih vrst pšenice, koruze, riža, doseženo z visoko uporabo gnojil, pesticidov in drugih sredstev: Zelena revolucija je omogočila petkratni porast v proizvodnji hrane, toda to je bilo lahko doseženo le ob uporabi ogromnih količin kemikalij, ki se nevarno kopičijo v okolju in zastrupljajo tla
    2. gibanje za spremembo odnosa in ravnanja družbe, politike, gospodarstva do okolja: Predsednik države je pozval k zeleni revoluciji in se zavzel za ustanovitev novega okoljevarstvenega telesa OZN
    zelêna trgátev -e -tve ž (é, ȃ)
    trganje še nezrelega grozdja z namenom uničenja grozdov in posledičnega zmanjšanja presežnih zalog vina na tržišču v zameno za državno denarno podporo: Med pridelovalci grozdja, ki so se prijavili za zeleno trgatev, predpisanim pogojem ustreza le en vinogradnik
    zelêni čáj -ega -a m (é, ȃ)
    1. poživljajoča pijača iz posušenih nefermentiranih listov čajevca: Zeleni čaj spodbuja presnovne procese in krepi imunski sistem
    2. posušeni nefermentirani listi čajevca za pripravo te pijače: Korenček, paradižnik, paprika in zeleni čaj vsebujejo veliko antioksidantov, s čimer lahko povzročijo, da je koža videti mlajša
    zelêni móst -ega -ú in -a m (é, ọ̑ ȗ; ọ̑)
    most za varno gibanje predvsem divjih živali prek avtoceste: Z izgradnjo avtocestnega omrežja so bile prekinjene tisočletne stečine divjadi, kar se da popraviti z zelenimi mostovi oziroma umetnimi prehodi
    zelêni ôtok -ega -óka m (é, ó ọ́)
    zelena površina, navadno travnata, sredi mestnega asfaltnega ali betonskega okolja: Na sredi ploščadi je zeleni otok, obkrožen s skrbno prirezano živo mejo
    zelêni podòrSSKJ -ega -ôra m (é, ȍ ó)
    gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleno gnojenje: rastline za zeleni podor; Zelo uporabna za zeleni podor so žita
    zelêno gíbanje -ega -a s (é, í)
    delovanje skupine, množice za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja: Zelena gibanja, ki so se v Evropi pojavila v 70. in 80. letih, so v marsičem spremenila javno mnenje in stališča ljudi do okoljskih problemov
    zelêno gnojênje -ega -a s (é, é)
    gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo; zeleni podor: Ponekod v Evropi za zeleno gnojenje radi uporabljajo tudi špinačo
SNB
civílniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
    civílna drúžba -e -e ž (ȋ, ȗ)
    združenje državljanov, ki zastopa javne interese nasproti ukrepom oblasti: Protestu predstavnikov civilne družbe zaradi zadnjih sprememb na listi zdravil, s katerimi so se nekatera zdravila za otroke in mladostnike znašla na negativni listi, še ni videti konca
    civílna iniciatíva -e -e [inicijativa] ž (ȋ, ȋ)
    organizirana skupina občanov, ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi; civilna pobuda, državljanska pobuda: Civilna iniciativa je na javni obravnavi dala osem pripomb
    civílna nèposlúšnost -e -i ž (ȋ, ȅ-ú)
    nenasilna nepokorščina državnim organom; državljanska neposlušnost: »Koraka k civilni neposlušnosti si preprosto nisem upal napraviti,« priznava, poboža svojo žametno sivo siamsko mačko in se zasmeje
    civílna pobúda -e -e ž (ȋ, ȗ)
    organizirana skupina občanov, ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi; civilna iniciativa, državljanska pobuda: Civilna pobuda je peticijo s 1300 podpisi včeraj poslala občinskemu svetu občine, ki je po podpisu pogodb z agencijo podprl sodelovanje v postopku iskanja lokacije za odlagališče radioaktivnih odpadkov
    civílni pogúm -ega -a m (ȋ, ȗ)
    pogum, ki ga kdo izkazuje s tem, ko javno pove svoje mnenje in ga zastopa pred oblastjo ne glede na posledice v javnosti: Konkretna ocena je rezultanta več dejavnikov, med katerimi velja poleg strokovnosti omeniti predvsem osebno poštenost, civilni pogum in poklicno etiko
    civílno slúženje vojáškega róka -ega -a -- -- s (ȋ, ú, á, ọ̑)
    služenje vojaškega roka z opravljanjem dela v civilni ustanovi: Z odpravo civilnega služenja vojaškega roka so morali povečati število operativcev
SNB
ekolóškiSSKJ -a -o prid. (ọ̑)
1. ki se nanaša na varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (1): Osem kmetij že ima ekološki certifikat, lastniki devete pa nanj čakajo
2. ki poteka v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (2): ekološki nadzor; ekološka gradnja; Številni kmetje, ki so se prej ukvarjali z integriranim kmetijstvom, so se preusmerili v ekološko pridelavo hrane
3. ki je pridelan, proizveden v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; eko (3): ekološki izdelek; Cilj zakona je bil podpora ekološki hrani kot kakovostneje pridelani hrani E (↑)ekologíja
    ekolóška bómba -e -e ž (ọ̑, ọ̑)
    velika nevarnost za naravo, življenjsko okolje: Ker gre lahko za pravo ekološko bombo, so gradbinci dela ustavili
    ekolóška kmetíja -e -e ž (ọ̑, ȋ)
    kmetija, na kateri se prideluje hrana v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetija, ekokmetija: Nekatere ekološke kmetije so usmerjene zgolj v pridelovanje, nekatere pa kmetijstvo povezujejo tudi s turizmom in izobraževanjem
    ekolóška rénta -e -e ž (ọ̑, ẹ̑)
    renta, ki jo dobiva prizadeta pravna ali fizična oseba od povzročitelja razvrednotenja okolja ali nevarnosti za okolje in s tem za zdravje ljudi: Po stari pogodbi so ljudje v bližini odlagališča upravičeni do izplačila ekološke rente še šest let po zaprtju deponije
    ekolóška tŕžnica -e -e ž (ọ̑, ȓ)
    tržnica, na kateri se prodajajo izdelki, pridelani predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; ekotržnica: Na petih hektarjih pridelajo hrano zase in za prodajo, večinoma na sobotni ekološki tržnici v Ljubljani
    ekolóški ôtok -ega -óka m (ọ̑, ó ọ́)
    manjša površina, navadno v naselju, z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov; ekootok: Ekološki otoki z zabojniki za ločeno odlaganje stekla, papirja in embalaže so prevečkrat predaleč, jih je premalo ali pa jih sploh še ni
    ekolóški prideloválec -ega -lca [pridelovau̯ca] m, člov. (ọ̑, ȃ)
    kdor kaj prideluje predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biopridelovalec, ekopridelovalec: Ni dovolj le neposredno plačilo na hektar, temveč je treba ekološke pridelovalce spodbuditi k uspešnejšemu trženju in razviti trg
    ekolóški znák -ega -a m (ọ̑, ȃ)
    oznaka kot izraz okoljevarstvene ozaveščenosti: Mednarodni ekološki znak Modra zastava predstavlja simbol urejenosti in varnosti naravnega kopališča, ki mora za to izpolnjevati 26 meril
    ekolóško kmetíjstvo -ega -a s (ọ̑, ȋ)
    kmetijstvo, ki prideluje hrano predvsem brez uporabe kemičnih ali drugih umetnih sredstev, v prizadevanju za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja; biokmetijstvo, ekokmetijstvo: Po naravnih danostih ima Slovenija, kot pravijo na resornem ministrstvu, naravnost odlične možnosti za pospešen razvoj ekološkega kmetijstva
    ekolóško prisl. (ọ̑)
    ekološko pridelana hrana; Zakaj za ekološko najbolj sporne projekte ni presoj vplivov na okolje?
SNB
informacíjskiSSKJ -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na nove informacijske tehnologije, informacijske sisteme: informacijska infrastruktura; informacijske rešitve; Hvala bogu, da smo v informacijski dobi, kjer na vsakem koraku lahko uporabljaš internet in elektronsko pošto E (↑)informácija
    informacíjska ávtocésta -e -e ž (ȋ, ȃ-ẹ́) rač.
    omrežje za hiter prenos podatkov: graditi informacijsko avtocesto; optična informacijska avtocesta; Internet je glavna informacijska avtocesta naše dobe
    informacíjska drúžba -e -e ž (ȋ, ȗ)
    družba s tako informacijsko infrastrukturo, ki omogoča dostopnost informacij vsakomur, na vsakem mestu in ob vsakem času: razvoj informacijske družbe; prehod v informacijsko družbo; direktorat za informacijsko družbo; Telekomunikacije so infrastruktura, ki kot javno dobro v dobi informacijske družbe močno vpliva na ekonomske in konkurenčne parametre gospodarstva
    informacíjska revolúcija -e -e ž (ȋ, ú)
    velika sprememba zaradi intenzivnega razvoja informacijske tehnologije v drugi polovici dvajsetega stoletja: Posledice razvoja tehnike ter industrijske in informacijske revolucije se najbolj kažejo v načinu in trajanju dela ter predvsem količini prostega časa
    informacíjska vôjna -e -e ž (ȋ, ó)
    razširjanje informacij prek medijev z namenom, da se zmanjša ugled nasprotnika v javnosti: Začela se je huda informacijska vojna, ki so jo vodili oligarhi prek ust in rok svojih novinarjev
SNB
vróčiSSKJ -a -e prid. (ọ́)
    vróča línija -e -e ž (ọ́, í)
    1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča telefonska linija (1), vroči telefon (1): Za zdaj naj bi bili bolj pozorni na okolico in poklicali vročo linijo, če bi zaznali kaj sumljivega
    2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča telefonska linija (2), vroči telefon (2): Po sklepu sodišča je treba zaposlenim na vročih linijah, ki si denar služijo s pripovedovanjem opolzkih zgodbic v telefonsko slušalko, zagotoviti enake pravice kot vsem drugim delavcem
    vróča telefónska línija -e -e -e ž (ọ́, ọ̑, í)
    1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroči telefon (1): Noč in dan je odprta vroča telefonska linija, na katero sprejemajo opozorila meščanov na sumljivo vedenje v njihovi okolici
    2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroči telefon (2): Število oglasov za vedeževalske storitve strmo narašča in preti, da bo v bližnji prihodnosti ogrozilo železni repertoar bujnih bejb v okvirčkih z vročimi telefonskimi linijami
    vróča típka -e -e ž (ọ́, ȋ)
    tipka ali kombinacija tipk na tipkovnici računalnika, telefona, ki sproži določeno funkcijo ali program: Številčne tipke lahko delujejo kot vroče tipke, ki omogočajo dostop do izbrane funkcije le s pritiskom ene tipke
    vróča žémljica -e -e ž (ọ́, ẹ̑) nav. mn., ekspr., v zvezi s kot
    blago, ki hitro poide oziroma se dobro prodaja: kupovati se kot vroče žemljice; prodajati se kot vroče žemljice; Večina vstopnic za tekme je pošla kot vroče žemljice
    vróči stòl -ega stôla [stou̯] m (ọ́, ȍ ó) ekspr.
    položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stolček: Iščemo človeka, ki bo na vročem stolu sedel vsaj do konca kvalifikacij za svetovno prvenstvo
    vróči stôlček -ega -čka [stou̯čək] m (ọ́, ō) ekspr.
    položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stol: Legendarni vratar, tedaj v vlogi selektorja, se je zaradi rušilnega plazu kritik na račun sloga igre odpovedal vročemu stolčku
    vróči telefón -ega -a m (ọ́, ọ̑)
    1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroča telefonska linija (1): Vroči telefon lahko uporabljajo državljani v tujini, če zaidejo v težave
    2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroča telefonska linija (2): Neki Italijan je zavrtel številko vročega telefona, pa se mu je iz spalnice oglasila – lastna žena
SNB
drúžbaSSKJ -e ž (ȗ)
    drúžba za uprávljanje -e -- -- ž (ȗ, á)
    družba, ki se ukvarja z upravljanjem (investicijskih) skladov; DZU: Družba za upravljanje je lani ustvarila dobrih 33.000 evrov dobička
    drúžba z omejêno odgovórnostjo -e -- -- -- ž (ȗ, é, ọ́)
    družba, za ustanovitev katere je potreben osnovni kapital, sestavljen iz vložkov družbenikov, in za katero ti načeloma odgovarjajo le do višine svojega vložka; d. o. o.: Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi ena ali več fizičnih oziroma pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo družbe družbeniki
    drúžba z nèomejêno odgovórnostjo -e -- -- -- ž (ȗ, ȅ-é, ọ́)
    družba, ki nima osnovnega kapitala in za katero družbeniki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem; d. n. o.: pogodba o ustanovitvi družbe z neomejeno odgovornostjo; Za družbe, ki niso uskladile osnovnega kapitala do določene višine, je že zakon o gospodarskih družbah določil, da odgovarjajo enako kot družbe z neomejeno odgovornostjo, torej z vsem svojim premoženjem
SNB
balkánskiSSKJ -a -o prid. (ȃ)
    balkánska kŕčmaSSKJ -e -e ž (ȃ, r̄) ekspr.
    neupoštevanje zakonov, urejenih gospodarskih, političnih odnosov: Prvi korak k temu poslu, ki je navadna balkanska krčma, je bil storjen že lani
    balkánska pót -e -í ž (ȃ, ọ́ ȋ)
    organizirana tihotapska pot skozi države Balkanskega polotoka: Pred vojnami v nekdanji Jugoslaviji je čez Slovenijo potekala balkanska pot, po kateri so tovorili predvsem heroin iz Afganistana na zahod
    balkánske vôjneSSKJ -ih vôjn ž mn. (ȃ, ó ȏ)
    vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije v letih 1991– 1995: žrtve balkanskih vojn; Veliko mest je bilo uničenih v balkanskih vojnah na začetku in v sredini devetdesetih
SNB
génskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)
    génska bánka -e -e ž (ẹ̑, ȃ)
    sistematično urejena zbirka gensko značilnih organizmov ali njihovih delov, hranjena v ustreznih ustanovah v ustreznih razmerah, ki je namenjena ohranjanju vrst, genskega materiala: nacionalna genska banka; rastlinska genska banka; Odvzem vzorcev biološkega materiala iz narave za genske banke ne sme ogrožati obstoja ekosistemov ali populacij vrst v njihovih habitatih
    génska revolúcija -e -e ž (ẹ̑, ú)
    velika, hitra sprememba na področju raziskovanja genetike, uporabe genske tehnologije; genetska revolucija: V naravoslovnem muzeju je na ogled razstava z naslovom Genska revolucija, ki ponuja vpogled v človekovo DNK
    génska tehnologíja -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
    1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (1), genski inženiring (1), gensko inženirstvo (1): razvoj na področju genske tehnologije; Gensko spremenjeni organizmi že lep čas burijo duhove zagovornikov in nasprotnikov genske tehnologije
    2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (2), genski inženiring (2), gensko inženirstvo (2): uporaba genske tehnologije; V prihodnosti naj bi z gensko tehnologijo preprečevali podhranjenost in bolezni
    génski inženíring -ega -a m (ẹ̑, ȋ)
    1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (1), genska tehnologija (1), gensko inženirstvo (1): nasprotovati genskemu inženiringu; Transgenski pridelki in človeški genski inženiring v ljudeh zbujajo več nelagodja kot računalniki in internet
    2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (2), genska tehnologija (2), gensko inženirstvo (2): Biološka zdravila so samo tista, ki so bila z genskim inženiringom pridobljena iz biološkega materiala
    génsko inženírstvo -ega -a s (ẹ̑, ȋ)
    1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (1), genska tehnologija (1), genski inženiring (1): Strokovnjaki pravijo, da se z genskim inženirstvom lahko pridobivajo izboljšani in učinkovitejši organizmi, ki jih uporabljajo v farmacevtski, prehrambeni in kemijski industriji in v kmetijstvu
    2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (2), genska tehnologija (2), genski inženiring (2): zloraba genskega inženirstva; Več nezaupanja vzbuja najnovejša tehnika žlahtnjenja, gensko inženirstvo, s prenašanjem posameznih, posebej izbranih genov s točno znanimi lastnostmi
    génsko prisl. (ẹ̑)
    gensko spremenjena hrana; gensko spremenjena živila; Debelost pri otrocih je gensko pogojena
    génsko spremenjêni organízem -- -ega -zma m (ẹ̑, é, ī) nav. mn.
    organizem, katerega genski material je spremenjen z metodami genske tehnologije; genetsko spremenjeni organizem, GSO: problematika gensko spremenjenih organizmov; gojenje gensko spremenjenih organizmov; Nevladne organizacije so pozvale vlado in parlament k omejitvi uporabe gensko spremenjenih organizmov v kmetijstvu
SNB
hítriSSKJ -a -o prid. (í)
    hítra hrána -e -e ž (í, á)
    hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; fast food1 (1), hitro pripravljena hrana: priprava hitre hrane; restavracija s hitro hrano; Čezmerno telesno težo strokovnjaki pripisujejo navdušenju nad hitro hrano
    hítra póšta -e -e ž (í, ọ̑)
    1. dostava pošiljk v krajšem roku: prejeti po hitri pošti; dostaviti s hitro pošto; mednarodna hitra pošta; V Sloveniji zdaj s posebno hitro pošto potuje okrog 5,5 milijona pisemskih ali paketnih pošiljk na leto
    2. podjetje za dostavo pošiljk v krajšem roku: Ostala mi je še zadnja ura, da pokličem hitro pošto in oddam pošiljko, če želim, da do zadnjega roka prispe v Bologno
    hítro priprávljena hrána -- -e -e ž (í, ȃ, á)
    hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; fast food1 (1), hitra hrana: prodaja hitro pripravljene hrane; restavracija s hitro pripravljeno hrano; Zdravo prehrano, s katero se že od nekdaj ponašajo v sredozemskih državah, s španskih jedilnikov počasi izpodriva ameriška hitro pripravljena hrana
SNB
jezikôvniSSKJ -a -o prid. (ō)
    jezikôvna kultúra -e -e ž (ō, ȗ)
    poznavanje in raba jezika ter obnašanje v jeziku in do jezika: slovenska jezikovna kultura; jezikovna kultura v medijih; V humanistiki je predstavitev rezultata v veliki meri odvisna od jezikovne kulture posameznega raziskovalca, od njegove pismenosti
    jezikôvna polítika -e -e ž (ō, í)
    urejanje jezikovnih razmer in odločanje o njih na nacionalni ravni: dejavna jezikovna politika; nacionalni program za jezikovno politiko; Jezikovna politika je tisto področje javnega življenja, na katerem se širša jezikovna skupnost dogovarja o tem, kako bo ravnala s svojim jezikom
    jezikôvne tehnologíje -ih -gíj ž mn. (ō, ȋ)
    tehnologije, ki se ukvarjajo z različnimi vidiki jezikovnega inženiringa: Podjetje je vložilo tožbo, saj je strokovnjak za jezikovne tehnologije nezakonito prekinil delovno razmerje pri njih in se lotil razvoja spletnega konkurenta
    jezikôvni imperialízem -ega -zma m (ō, ī)
    jezikovna nadvlada ali jezikovno obvladovanje družbe: Anglo-ameriški jezikovni imperializem je dosegel raven, ko nekateri Slovenci nagovarjajo celo Slovence kar v angleščini
    jezikôvni kórpus -ega -a m (ō, ọ̑)
    zbirka besedil v elektronski obliki s standardizirano obliko zapisa in izbranimi podatki; besedilni korpus: oblikoslovno označen jezikovni korpus; Če so temelji – pri prevajalskem delu so to jezikovni korpusi – trdni, lahko na njih gradiš nove in nove različice ter dodajaš nove prevajalske pare
    jezikôvno načrtovánje -ega -a s (ō, ȃ)
    potrjevanje in utrjevanje položaja jezika z dodatnimi zakonskimi členi in ustaljevanje jezika s posodobljenimi priročniki: področje jezikovnega načrtovanja; Jezikovno načrtovanje je navsezadnje tudi institucionalizacija jezika
    jezikôvno oródje -ega -a s (ō, ọ̑)
    kar olajšuje delo z jezikom, večinoma računalniško podprta tehnologija: Jezikovna orodja, predvsem angleški slovar in tezaver ter dvojezični španski, nemški, francoski in italijanski slovarji, so vsekakor uporabna
SNB
pámetniSSKJ -a -o prid. (á)
ki deluje z umetno inteligenco: pametni pralni stroj; Nekateri napovedujejo celo, da bomo pametne naprave upravljali kar z našimi mislimi E (↑)pámet
    pámetna híša -e -e ž (á, í)
    hiša z računalnikom, ki centralno vodi in usklajuje določene sisteme in opravila z namenom zmanjšati uporabo energije: Pri opremi bodo upoštevali najnovejša dognanja s področja varčne rabe energije, hiše bodo imele tudi možnost nadgradnje s tehnologijo pametne hiše
    pámetna kártica -e -e ž (á, ȃ)
    plastična kartica z vdelanim čipom za hranjenje informacij: čitalnik pametne kartice; tehnologija pametne kartice; uporaba pametne kartice; Zaenkrat še ne uporabljamo pametnih kartic za podpisovanje vsake transakcije, vendar pa že razmišljamo, kako bomo sistem dogradili v prihodnosti
    pámetna tábla -e -e ž (á, ȃ)
    elektronska tabla, navadno povezana z računalnikom in projektorjem, ki deluje kot zaslon na dotik; interaktivna tabla: Šola ima zdaj povsem novo telovadnico s fitnesom, prenovljen gledališki amfiteater, knjižnico, učilnice so opremljene s pametnimi tablami in drugo multimedijsko opremo
    pámetni telefón -ega -a m (á, ọ̑)
    elektronska naprava, ki združuje funkcije prenosnega računalnika in mobilnega telefona; komunikator (1): Podjetja, ki bi šla v prestrukturiranje, bi svojim zaposlenim lahko kupovala pametne telefone namesto prenosnih računalnikov, saj za pošiljanje elektronske pošte zadostujejo
SNB
pózitivniSSKJ -a -o in pozitívniSSKJ -a -o prid. (ọ̑; ȋ)
    pózitivna diskriminácija -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, á; ȋ)
    dodelitev, dodeljevanje več ugodnosti manjšim skupnostim kot velikim: ukrepi pozitivne diskriminacije; načelo pozitivne diskriminacije; Pozitivna diskriminacija vedno obsega nekatere spodbude in ukrepe, ki vsaj začasno neki manjšini dajejo prednost
    pózitivna energíja -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, ȋ; ȋ)
    veselje do življenja in dela: oddajati pozitivno energijo; povezovanje pozitivne energije; Vzdušje je nabito s pozitivno energijo
    pózitivna lísta -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, ȋ; ȋ)
    seznam zdravil na zdravniški recept, ki so plačana povsem ali predvsem iz obveznega zdravstvenega zavarovanja: pozitivna lista zdravil; uvrstitev na pozitivno listo; Komisija razvršča na pozitivno listo zdravila, ki so najbolj učinkovita in strokovno najbolj utemeljena
    //
    seznam česa za uporabnike ugodnega sploh: Na pozitivni listi so dovoljene snovi
    pózitivno mišljênje -ega -a in pozitívno -ega s (ọ̑, é; ȋ)
    mišljenje, prepričanje, da je posameznik s svojo naravnanostjo sposoben spremeniti fizično resničnost ali zunanje okoliščine: moč pozitivnega mišljenja; Sklenila sva, da bova s svojo energijo, pozitivnim mišljenjem in dejanji pomagala tistim, ki nimajo dovolj moči in volje za pot, ki je naju vodila v lepši, predvsem pa bolj zdrav jutri
SNB
síviSSKJ -a -o prid. (í)
    síve célice -ih -lic ž mn. (í, ẹ̑) ekspr.
    možgani: male sive celice; Trenirajmo svoje možgane: sive celice morajo delati vsak dan, da ostanemo mladostni tudi v razmišljanju
    síva ekonomíja -e -e ž (í, ȋ)
    gospodarska dejavnost, ki temelji na opravljanju dela v nasprotju z zakonskimi določili, brez nadzora pristojnih državnih organov: preprečevanje sive ekonomije; Siva ekonomija je dokaz, da v malem gospodarstvu v resnici ni vse tako, kot bi moralo biti
    síva péga -e -e ž (í, ẹ́)
    mesto, področje, ki je, ostaja neopaženo, zunaj dosega kake dejavnosti: Vsak njegov uspeh je pomemben korak Slovenije iz literarne sive pege
    sívi pánter -ega -ja m, člov. (í, á) ekspr.
    starejši postaven, sposoben moški: Hollywood ga potrebuje kot nekakšnega sivega panterja akcijskega filma
    sívi tŕg -ega -a m (í, ȓ r̄)
    nezakonito trgovanje: Na sivem trgu se posojila dajejo ponavadi brez garancij, samo na podlagi zaupanja med podjetji
SNB
tŕdiSSKJ -a -o prid. (ŕ)
    tŕda dróga -e -e ž (ŕ, ọ́)
    vsako od močnih mamil, ki povzročajo hitro odvisnost in lahko povzročijo smrt: odvisniki od trdih drog; Nekateri ljudje kadijo samo marihuano in nikoli ne bodo prešli na trde droge
    tŕda pornografíja -e -e ž (ŕ, ȋ)
    pornografija, za katero so značilni nazorni prikazi spolnih aktov: Film je imel velik uspeh in je utrl pot industriji trde pornografije
    tŕda maščôba -e -e ž (ŕ, ó) nav. mn.
    maščoba, ki nastane z industrijskim utrjevanjem nenasičenih maščob z vodikom: Ne je trdih maščob, le občasno uživa mesne proizvode, povsem se je poslovila od škrobnih živil, kruha, testenin, krompirja in riža
SNB
várnostniSSKJ -a -o prid. (á)
    várnostna blazína -e -e ž (á, í)
    napihljiva vreča, vgrajena v avtomobil, ki se pri trku avtomatsko napolni z zrakom in tako potniku ublaži udarec; airbag, varnostni meh, zračna blazina: čelna varnostna blazina; stranska varnostna blazina; zračna varnostna blazina; Varnostna blazina je učinkovita samo, če se hkrati uporablja tudi varnostni pas
    várnostna kópija -e -e ž (á, ọ́)
    kopija podatkov na ločenem pomnilniškem mediju: izdelava varnostnih kopij; shranjevanje varnostnih kopij; Podjetja zagotavljajo varnost podatkov tudi tako, da sama izdelajo varnostne kopije in jih razporedijo na več računalnikov ali spletnih strežnikov
    várnostna nítka -e -e ž (á, ȋ)
    nitki podoben plastičen trakec, vstavljen v papir bankovca ali dokumenta kot dokaz njegove pristnosti, neponarejenosti: Bankovec za 10 evrov je pred ponarejanjem zavarovan z vodnim znakom, varnostno nitko in posebnim trakom iz svetleče folije
    várnostni méh -ega -a m (á, ẹ̑) pog.
    napihljiva vreča, vgrajena v avtomobil, ki se pri trku avtomatsko napolni z zrakom in tako potniku ublaži udarec; airbag, varnostna blazina, zračna blazina: bočni varnostni meh; prednji varnostni meh; Pri trčenju se je varnostni meh sicer sprožil, vendar voznice ni mogel obvarovati pred najhujšim
SNB
žénskiSSKJ -a -o prid. (ẹ́)
    žénska kvôta -e -e in kvóta -e ž (ẹ́, ó; ọ́) nav. mn.
    predpisani odstotek žensk, ki deluje na kakem področju: uvesti ženske kvote; obvezne ženske kvote; zagovorniki ženskih kvot; Vlada pripravlja sprejetje zakona o ženskih kvotah v podjetjih
    žénska pisáva -e -e ž (ẹ́, ȃ)
    način leposlovnega pisanja, značilen za ženske avtorice: obstoj ženske pisave; proučevanje ženske pisave; Zgodbe določa izrazita ženska pisava – tako pri izbiri motivov in zornem kotu predstavitve kot pri njihovi obdelavi
    žénske štúdije -ih -dij ž mn. (ẹ́, ú ȗ)
    interdisciplinarno študijsko in raziskovalno področje, namenjeno proučevanju vlog, izkušenj in dosežkov žensk v družbi: predavati ženske študije; doktorica ženskih študij; center za ženske študije; Glede na družbene spremembe v zadnjem stoletju, znanstveni prispevek raziskovalk in pomembnost ženskih študij se da zamolčevanje ženske prisotnosti in delovanja razumeti le kot izraz zaplankanosti in nadutosti
    žénsko poimenovánje -ega -a s (ẹ́, ȃ) jezikosl.
    občno ali lastno ime ženskega spola, parno moškemu; feminativ: tvoriti ženska poimenovanja za poklice; Da bodo električarke, parlamentarke, v francoščini celo ministrice, prepričale jezik, kako smiselna in potrebna so tudi ženska poimenovanja, se bodo morale najprej preporazdeliti družbene vloge
SNB
generácijaSSKJ -e ž (á) s prilastkom
razvojna stopnja enakovrstnih izdelkov, zlasti tehničnih, ki so bili narejeni ob približno istem času in dosegajo podobno tehnološko, kakovostno raven: nova generacija računalnikov; tretja generacija mobilnikov; Tretja generacija mobilnih telefonov UMTS bo na Japonskem prešla v množično uporabo že maja 2001 E nem. Generation, agl. generationlat. generātiō iz generāre 'roditi, ustvariti' iz genus 'rod, pleme'
    generácija X -e -- [íks] ž (á, ȋ)
    generacija, rojena približno med letoma 1960 in 1980, ki se ne počuti vpeta v sodobno družbo, je brez perspektive in nezadovoljna, zavrača sprejete družbene norme: pripadniki generacije X; Ko so imeli dvajset let, so jim nadeli izraz generacija X, zavračali so idealizem in ambicije svojih staršev
    generácija Y -e -- [ípsilon] ž (á, ȋ)
    generacija, rojena približno med letoma 1980 in 2000, zrasla ob novih, digitalnih tehnologijah in za katero so značilne prilagodljivost, podjetnost, samozavest: pripadnik generacije Y; vrednote generacije Y; Predstavnike generacije Y je zaznamovala digitalna revolucija, njihovo življenje je tesno povezano z internetom, kjer oblikujejo raznovrstne, heterogene potrošniške navade, obenem pa se te tudi hitro spreminjajo
Število zadetkov: 1364