Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Pravopis
Ž Ž-ja tudi Ž -- [žə̀ žə̀ja in žé žêja tudi žə̀ in žé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: pisani ~
Pravopis
ž1 ž-ja tudi ž -- [žə̀ žə̀ja in žé žêja tudi žə̀ in žé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: od a do ~; beseda z dvema ~ema
Pravopis
ž2 -- [žə̀] m, simb. (ə̏) samostalniška beseda ženskega spola
Pravopis
ž3 varianta predl. z pred nj.. zastar.; gl. z2
Pravopis
ž. okrajš. ženski, ženskega spola
Pravopis
ž. p. okrajš. železniška postaja
Pravopis
òn ôna ôno star. onó m, ž, s, os. zaim. za 3. os. ed.: m njêga, njêmu, njêga, njêm °njêmu, njím; ž njé, njêj/njèj/njì, njó, njêj/njèj/njì, njó; s kot m; dv.: m ônadva tudi onádva, njíju tudi njìh, star. njú, njíma, njíju tudi njìh, star. njú, njíju, njíma; ž in s ônidve tudi onédve, dalje kot m; mn.: m ôni tudi oní, njìh, njìm, njìh in njé, njìh, njími; ž in s ône tudi oné, dalje kot m; naslonske oblike: m in s ga, mu, ga; ju/jih, jima, ju; jih, jim, jih; ž je, ji, jo, dalje kot m; navezne oblike za tož. ed. m in s -nj, -enj [ən], ž zánjo/za njó; dv. -nju; mn. -nje star. njé/njìh, npr. nánj, skózenj, nánjo; zánju, pónju star. na njó (ȍ ó ó) Rada ga, ju, jih je imela
1. im. oblike se rabijo:
a) kadar so poudarjene To je rekla prav ona; on, ne ti;
b) kadar so v protistavi Ona gre na levo, ti pa na desno;
c) v prir. besedni zv. Tone, sosed in oni;
č) v podr. besedni zv. on sam; ona neumnica; že oni
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) kadar so poudarjene Prav njih sem se bal;
b) kadar so v protistavi Njih se ne boji, očeta pa že bolj;
c) v prir. besedni zv. pri njih in pri sosedovih;
č) v podr. besedni zv. Njih samih je bilo strah; Njiju dveh se nisem bal; tudi njim;
d) v predl. zv. k njima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
Pravopis
stàr stára -o tudi stàr stára -ó; -êjši -a -e, star. stárji -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȇ; á) ~ človek; Ta hiša je zelo ~a; biti ~ petdeset let; poud. ~ kot svet |zelo star|; moj ~i znanec Janez; star za kaj knj. pog. biti ~ ~ vlogo ljubimca |prestar|
stári -a -o (ȃ) ~ oče; ~i Grki; pokr. ~ mesec zadnji krajec; publ. ~a celina Evropa; poud. ~a sablja |dolgoletni znanec, tovariš|
starêjši -a -e (ȇ) ~ brat; Janez Dolenc ~
stári -ega m, člov. (ȃ) modrost ~ih; ~ nosijo mladičem črve |ptičji starši|; poud. razjeziti ~ega |očeta; moža; šefa|
starêjši -ega m, člov. (ȇ) spoštovati ~e
nàjstarêjši -ega tudi nájstarêjši -ega m, člov. (ȁȇ; ȃȇ) ubogati ~ega
stára -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. poslušati ~o |mater; ženo; šefinjo|
starêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȇ) poročiti se s sosedovo ~o
nàjstárejša -e tudi nájstarêjša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȇ; ȃȇ) bratova ~ |hči|
stáro -ega s, pojm. (ȃ) rast novega iz ~ega; poud. ostati pri ~em |ničesar ne spremeniti|; skup., poud. očarati ~ in mlado |vsakogar|
po stárem nač. prisl. zv. (ȃ) delati ~ ~
stárost -i ž, pojm. (á) ~ kamnin; ~ šestdeset let; od ~i potemnela slika
Pravopis
tá1 tá tó kaz. vrst. zaim. bližnjega; ed.: m téga/tegà, tému/temù, tá/téga/tegà, tém/tèm, tém/tèm; ž té, têj/tèj/tì, tó, têj/tèj/tì, tó; s enako kot pri m, le tož. tó/téga; dv.: m tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma); im. in tož. tudi tádva; ž in s tí/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tí/té/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma) im. in tož. tudi tídve/tédve; mn.: m tí, téh/tèh, tém/tèm, té, téh/tèh, témi; ž té, drugo kot pri m; s tá, enako tož., drugo kot pri m (ȃ ȃ ọ̑)
1. ~ hrast tukaj
2. navezovalna raba Nato je nastopila Ana Škrjanc. Ta umetnica je zdaj pri nas zelo priljubljena
3. napovedovalna raba Zanima me ~ stvar: kam nas vodi tako visoka inflacija
tá téga m, člov. (ȃ ẹ̑) ~ vam že ne bo ničesar izdal; ~ bo pravi, Janez; nečlov. V 14. stoletju so si Avstrijci prisvojili tudi Trst: ~ je bil tedaj še neznatno pristanišče
tá té ž, člov. (ȃ ẹ̑) ~ ga je izdala; ~ bo prava, Alenka; nečlov. Rimljani so tu ustanovili Emono: ~ je bila sprva predvsem vojaška naselbina
tó téga s, pojm. (ọ̑ ẹ̑) Šušlja se ~ in ono; ~ me zelo preseneča; Celje je obstajalo že v antiki: ~ jasno kaže etimologija njegovega imena
Pravopis
brúc -a m z -em člov. (ȗ) šol. žarg. študent (prvega letnika)
brúcka -e ž, člov. (ȗ) šol. žarg.
brúclja -e ž, člov. (ȗ) šol. žarg., slabš. |brucka|
brucúlja -e ž, člov. (ȗ) šol. žarg., slabš. |brucka|
brúčev -a -o (ȗ), °brúcov -a -o (ȗ)šol. žarg.
Pravopis
Etrúrija -e ž, zem. i. (ú) |antična pokrajina v Italiji|: v ~i
etrúrijski -a -o in etrúrski -a -o in etruščánski -a -o (ú; ȗ; ȃ)
Etrúrijec -jca m z -em preb. i. (ú) Etruščan
Etruščàn -ána in Etruščán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Etrúrijka -e ž, preb. i. (ú) Etruščanka
Etruščánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Etrúrijčev -a -o (ú)
Pravopis
ljúb -a -o tudi ljúb -a -ó; -ši -a -e (ȗ ú ú; ȗ; ȗ ú ọ̑; ȗ ȗ ọ̑; ú; ȗ) Umrl je moj ~i mož; slovo od ~ega prijatelja; Obiski mi niso ~i; poud. ves ~i dan |ves dan|; neobč. ~ pogled prijeten, prijazen; ljub komu/čemu biti ~ staršem
ljúbi -a -o (ú; v nagovoru ȗ) ~ prijatelj |v nagovoru|
ljúbi -ega m, člov. (ú; ȗ) izgubiti svoje ~e; star. njen ~ fant
ljúba -e ž, člov., rod. mn. -ih (ú; ȗ) ~e moje, kmalu se vrnem; star. njegova ~ dekle
nàjljúbša -e tudi nájljúbša -e ž, rod. mn. -ih člov. (ȁȗ; áȗ) zapeti svojo ~o
ljúbo -ega s, pojm. (ȗ) uničiti vse, kar je komu ~; tebi na ~
ljúbost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
Pravopis
mlád -a -o tudi mlád -a -ó; mlájši -a -e (ȃ á á; ȃ á ọ̑; ȃ) ~ človek; biti še ~; umreti ~; knj. pog. mlad za kaj biti še ~ ~ kako vlogo premlad
mládi -a -o (á) ~ sir; ~ vojak |novinec|; pokr. ~ mesec mlaj; star. ~o leto pomlad
mlájši -a -e (ȃ) ~ brat; ~a ženska; poklicati Marijo Plaznik ~o
mládi -ega m, člov. (ȃ) ~ so šli v kino; ~ se je sprl s taščo |zet|; živ. sinica ima ~e
mlájši -ega m, člov. (ȃ) pri hiši je ostal ~
nàjmlájši -ega tudi nájmlájši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) zapustiti imetje ~emu
mláda -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ ima domotožje |snaha|; neknj. pog. ta ~ snaha
nàjmlájša -e tudi nájmlájša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȃ; ȃȃ) sosedova ~ se moži
mládo -ega s, skup. (á) poud. očarati staro in ~ |vse|
od mládega čas. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ sta prijatelja
mládost -i ž, pojm. (á) ~ vina
Pravopis
poét -a m, člov. (ẹ̑) neobč. pesnik
poétinja -e ž, člov. (ẹ̑) neobč. pesnica
poetésa -e ž, člov. (ẹ̑) izobr. pesnica
poétka -e ž, člov. (ẹ̑) neobč. pesnica
Pravopis
stránpót -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí; mn. tudi stránpóta s, rod. mn. tudi stránpótov, dv. tudi stránpóti; 'napačna, kriva pot' mn. stránpóta s in stránpotí ž, rod. mn. stránpótov in stránpotí, dv. stránpóti s in stránpotí ž (ȃọ́ ȃȋ; ȃọ̑ ȃȋ; strȃnpọ̑ta) star. prepeljati tovor po ~i po stranski poti; poud.: miselne ~i |misli, ki peljejo stran od cilja|; moralna ~a |napačne, krive poti|
Pravopis
šéf -a m, člov. (ẹ̑) ~ železniške postaje; ~ kuhinje vodja
šéfinja -e ž, člov. (ẹ̑)
šéfica -e ž, člov. (ẹ̑) žarg. šefinja
šéflja -e ž, člov. (ẹ̑) sleng. šefinja
šéfičin -a -o (ẹ̑) žarg.
Pravopis
akadémik -a m, člov. (ẹ́) volitve ~ov; pešaj. študent, visokošolec
akadémikinja -e ž, člov. (ẹ́), ●akadémkinja -e ž, člov. (ẹ́)
Pravopis
Abdêra -e ž, zem. i. (ȇ) |antično grško mesto|
abdêrski -a -o (ȇ)
Abdêrčan -a m, preb. i. (ȇ)
Abdêrčanka -e ž, preb. i. (ȇ)
Pravopis
Abesínija -e ž, zem. i. (í) Etiopija
abesínski -a -o (ȋ)
Abesínec -nca m z -em preb. i. (ȋ)
Abesínka -e ž, preb. i. (ȋ)
Abesínčev -a -o (ȋ)
Pravopis
Adelájda -e ž, zem. i. (ȃ) |avstralsko mesto|: v ~i
adelájdski -a -o (ȃ)
Adelájdčan -a m, preb. i. (ȃ)
Adelájdčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Število zadetkov: 34198