Zadetki iskanja
Pleteršnik
Pleteršnik
žíla, f. 1) die Ader; (ž.) dovodnica, die Blutader, die Vene, (ž.) odvodnica, die Pulsader, Vrtov.-Cig., Cig. (T.), Erj. (Ž.); ž. srkalica, die Saugader, Erj. (Ž.); ž. venčanica, die Kranzader, Erj. (Ž.); žila bije; za žilo koga šlatati, tipati; otekla žila, die Krampfader, Cig.; otročje žile, die Krampfadern an den Füßen bei Schwangern, Cig.; matrničasta ž., die Rosenader, V.-Cig.; mlečna ž., die Milchader, Cig.; bela ž., die lymphatische Ader (Wasserader), V.-Cig.; popijalne žile, lymphatische Gefäße, Cig.; zlata ž., die goldene Ader (Hämorrhoiden); — 2) die Sehne, Cig., Jan.; suha ž., die Flechse, Jan.; bela ž., der Muskel, C.; slabih žil biti, gichtbrüchig sein, Krelj; — 3) das männliche Glied eines größeren Thieres, der Ziemer: jelenova, bikova, konjska ž., Cig., C.; — 4) der Nerv (bot.), Cig. (T.); listne žile, die Blattadern, Tuš. (B.); — die Flader, Jan.; — 5) der Gang (min., mont.), Cig., Jan., Cig. (T.); premogove žile, Kres; poprečna, pritična ž., der Quer-, Beigang, Cig.; ž. gre na dan, der Gang blüht am Tage, žila drži v eno mer, der Gang streicht, Cig.; — vodna žila, die Wasser- oder Quellenader, Cig.; — 6) (pren.) mahoma žilo najti raznovrstnim opravilom svojega uradovanja, sich in die verschiedenen Gestionen seines Amtes sogleich zurechtfinden, Levst. (Nauk); — = die Anlage: pevska ž., die Dichterader; tatovska ž., Cig.
Pleteršnik
živẹ́ti, -ím, vb. impf. leben; dolgo ž.; oče mu še živi; pregrešno, pobožno ž.; ž. po kom, nach einem Muster leben, C.; dobro, po gosposko, v revščini, v obilnosti ž.; ž. na tesnem, kümmerlich leben; ž. ob čem, sich von etwas nähren; ž. ob svojem, sein eigenes Brot essen, von seinem Einkommen, Vermögen leben; ob kruhu in vodi ž., von Wasser und Brot leben; ob delu ž., sich von seiner Arbeit nähren, Cig.; ž. na kupičku, sich den Lebensunterhalt kaufen müssen, Z.; ž. na delu, na zidarstvu, von der Arbeit, vom Maurerhandwerk leben, V.-Cig.; ž. na rokah, von der Hände Arbeit leben, Z.; ž. na opresnem kruhu, Ravn.; na mrtvi plači ž., von der Pension leben, Z.; ž. na veri, im Concubinat leben, Cig., Dol., Gor.; — ž. od česa, von etwas leben (od igre, od dela); — nima kaj ž., er hat nichts zu leben; — (praes. živẹ̑jem: Živejem po pameti zdravi, Greg.).
Pleteršnik
lástovica, f. die Schwalbe; lastovice, Spaltschnäbler (fissirostres), Erj. (Ž.); domača ali kmetska l., die Rauch- oder Dorfschwalbe (hirundo rustica), Erj. (Ž.); = črna l., Cig.; hišna ali mestna l., die Haus- oder Fensterschwalbe (hirundo urbica), Erj. (Ž.); — morska l. (neka riba): der schwalbenartige Knurrhahn (trigla hirundo), Erj. (Ž.), Lovrana-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
žábica, f. dem. žaba; 1) das Fröschlein; božja ž., der grüne Laubfrosch (hyla viridis), Cig., Jan., Erj. (Ž.); = bogčeva ž., C.; = zelena ž., Cig., Jan., C.; — 2) großes Löwenmaul (antirrhinum maius), Jan., Tuš. (R.); — 3) neka rdečkasta, mnogonoga žuželka, M.; ako jo kako živinče (nav. ovca) s travo požre, napuhne se ter postane žabičavo, žabičasto, BlKr.; kravo je ž. napela, Z.; suha ž. ali ledovna ž., das Rückenblut, eine Krankheit der Rinder und Schafe, V.-Cig., Strp.; = krvava ž., Bleiw.-Cig.; žabico tepsti, dreti, das Rückenblut brechen, Cig.; žabico rezati = puščati živini pod repom ali na ušesih, Strp.; — sploh nekaka bolezen živinska, pri kateri živinče napenja, Strp.; — 4) žabico metati, sekati, flache Steinchen schräg auf die Fläche des Wassers werfen, so dass sie abprallen und über dem Wasser hinhüpfen, Cig.; = žabice izpodbijati, M.; — 5) der Hufstollen, vzhŠt.-C.; — 6) das Anhängeschloss, Cig., C., Štrek., Rez.-C.; — die Klammer, Cig. (T.); — das Handeisen, die Handschraube, Cig.; v žabico dejati, žabico privijati, Z.; verige na nogah in žabice na rokah, Cv.; — die Pfanne (mech.), h. t.-Cig. (T.); — ž. pride pri vpreganju v luknjo ojnic, Mik.
Pleteršnik
žlẹ́za, f. 1) die Drüse, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; solzna, mezgovna, siriščna ž., die Thränen-, Lymph-, Labdrüse, Erj. (Som.); ž. strupnica, die Giftdrüse, ž. medovnica, die Honigdrüse, ž. ščitulja, die Schilddrüse, Cig. (T.); ž. podušnica, die Ohrspeicheldrüse, h. t.-Cig. (T.); jezična ž., die Zungendrüse, Cig.; podčeljustna ž., die Kieferdrüse, Levst. (Nauk); — 2) der Schleim, der Geifer, Mur., M.; — 3) ein Mensch, der beim Reden den Mund voll Speichel hat, M.; — 4) ein kleines Kind, der Balg (zaničlj.), Cig.; — 5) = kuga, die Pest, Meg., Trub., Dalm., Krelj, Kast.-C.; kuge ali žleze, Krelj; hočem žlezo med vas poslati, Dalm.; — die Pestbeule: fige so na žlezo položili, in on je zdrav postal, Dalm.; — 6) ž. v kamenu, ein Bruch im Stein, Z.; ein Loch im Mühlstein, Rib.-C.; ž. v železu, steklu, Z.
Pleteršnik
órəł, -rla, m. der Adler; cesarski o., der Reichsadler; kraljevi o., der Kaiser- oder Königsadler (aquila imperialis), Erj. (Ž.); planinski o., der Steinadler (aquila fulva), Erj. (Ž.), Frey. (F.); ribji o., der Flussadler (pandion haliaetos), Erj. (Ž.); = morski o., Frey. (F.); o. kostižer, der Beinbrecher (falco ossifragus), Cig.; sivi o., der Schreiadler (aquila naevia), Frey. (F.).
Pleteršnik
ščipȃvəc, -vca, m. 1) der Zwicker, Cig., Jan.; — 2) der Scorpion, Guts.-Cig., C., Erj. (Ž.), Navr. (Let.); — ščipavci, die Scorpione (scorpionida), Erj. (Ž.); — ščípavec, Erj. (Ž.).
Pleteršnik
žába, f. 1) der Frosch; zelena ž., der grüne Wasserfrosch (rana esculenta), Erj. (Ž.); morska ž., der gemeine Seeteufel o. Froschfisch (lophius piscatorius), Erj. (Ž.); groba ž. = krastavica, C.; žaba se reka malim otrokom: oj ti žaba mala ti! ta žaba (= der Fratz) že hodi! — 2) = žabica 6), das Anhängeschloss, Cig., C.; — 3) der Reiber (ein um einen starken Stift bewegliches Stück Holz an den Fenstern, um es zuzuhalten), Pot.-Cig.; — 4) die Spule, durch welche der Strick geht, der den Wiesbaum aufs Heu drückt, Z.; — 5) eine Maulkrankheit der Pferde, C.; — pl. žabe, = želve, die Scropheln, Bleiw.-Cig.
Pleteršnik
žívəc, -vca, m. 1) ein lebendes Wesen, v uganki: živec mrtveca vleče, mrtvec kriči, a živec molči (zvonar, zvon), GBrda-Erj. (Torb.); — 2) ein harter Mauerstein, bes. der Kies, Habd.-Mik., Hal.-C.; — der Feldspat, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); — 3) der Nerv, Cig., Jan., Cig. (T.); gibni ž., der Bewegungsnerv, očutni ž., der Empfindungsnerv, vidni, slušni, okusni, vonjalni ž., der Gesichts-, Gehörs-, Geschmacks-, Geruchsnerv, obhodni ž., der herumschweifende Nerv (nervus vagus), raztrojeni ž., der dreigetheilte Nerv, dovodni ž., der zuleitende Nerv, Erj. (Som., Ž.); — do živca (= do živega) komu priti, BlKr.; premlatiti koga do živca, Jurč.
Pleteršnik
žúliti, -im, vb. impf. 1) drückend reiben: črevelj me žuli, sedlo konja žuli, Cig.; ž. si roke, die Hände drücken u. reiben; sie schwielig machen (= fleißig arbeiten); ž. perilo, die Wäsche zwischen den Händen reibend waschen, Z., Notr., Gor., Št.; mehur ž., eine trockene Blase zwischen den Händen drückend u. reibend erweichen, Z.; ž. mačko, die Katze zwischen den Händen zerren, martern, Z.; — (pren.) ljudi ž. (scheren, bedrücken), Cig.; denar iz koga ž., Geld jemandem abpressen, Cig.; — 2) kauen, Jan.; — tobak ž. = s težka pušiti ter vleči, Lašče-Erj. (Torb.), Gor.; — = cucati, saugen, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.); — trinken (zaničlj.), Cig., Jan., Erj. (Torb.); celo noč vince ž., SlN.; kdor vodo žuli, mu po črevih kruli, Glas.; — 3) etwas langsam thun, Z.; kaj tako dolgo žuliš! vzhŠt.; — zaudern, Guts.
Pleteršnik
želẹ́zọ, n. 1) das Eisen; surovo, lito, kovno ž., Roh-, Guss-, Schmiedeisen, Erj. (Min.); ž. v šibah, Stabeisen, Cig.; = ž. v šibicah, Jan.; = ž. v šibkah, Cig. (T.); — 2) ein eiserner Gegenstand: rezno ž., die Klinge, C.; dvojerezno ž., die Zweischneide, Cig.; — plužno ž., die Pflugschar, SlGor., ogr.-C.; — ein eisernes Gewicht, C.; — das Bügeleisen, C.; — der Magnet, vzhŠt.-C.; — železa, eiserne Fesseln, Dict., Jarn. i. dr.
Pleteršnik
živíti, -ím, vb. impf. ernähren, erhalten; s kruhom koga ž.; kako bi on imel ženo ino otroke živiti? Trub.; s prejo ga je živila, Ravn.; ž. se s čim, von etwas leben, sich nähren; nima se s čim ž., er hat nichts zu leben, Cig.; ž. se s tatvino in razbojem, C.; ž. se ob čem, = ž. se s čim, Cig., Jan.; tudi: ž. se od česa; — Bog te (vas) živi! Gott erhalte dich (euch)! Bog živi! Gott erhalte! — tudi: žíviti, Kr.
Pleteršnik
žlíca, f. 1) der Löffel, der Esslöffel; žlico v usta nesti; po žlici dajati, löffelweise reichen; velika ž., der Vorleglöffel, Cig.; z veliko ž. jesti, tafeln, Zv., Lašče-Levst. (M.), jvzhŠt.; — kovaška ž., der Feuerlöffel, Cig.; — zidarska ž., die Maurerkelle, Cig., Jan., C., Jsvkr., Vrt., Notr.; — 2) neko orodje za vrtanje kamenov, Kr.; — 3) die Muschel, vzhŠt.-C.; — 4) der Sitz hinten am Rennschlitten, Cig.; — 5) Bogova ž., die Erdscheibe (cyclamen europaeum), vas Krn-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
žlíčica, f. dem. žlica; 1) das Löffelchen; — der Bohrkrätzer, (das Bohrmehl aus dem Bohrloch zu schaffen) (mont.), Cig.; — ušesna ž., das Ohrlöffelchen, Meg.; — 2) die Herzgrube, die Magengrube; — 3) ušesna ž., die Tagnelke (lychnis diurna), C., Z.; — žabja ž., der Froschlöffel (alisma natans), Medv. (Rok.); — Bogova ž., das Saubrot (cyclamen europaeum), Tolm.
Pleteršnik
žalováti, -ȗjem, vb. impf. 1) trauern; ž. po kom, nach jemandem trauern, den Verlust jemandes betrauern; — Leid tragen, Cig., nk.; — ž. po domu, Heimweh haben, Z.; ž. nad čim, nad kom, sich über jemanden oder etwas betrüben, etwas, jemanden beklagen, Cig.; tudi: ž. črez kaj; ž. koga, betrauern, um jemanden trauern, Cig., Jan., C.; neverniki mene žalujo, Trub.; Sedem let sem čakala, Sedem ga bom žal'vala, Npes.-K.; — bereuen: grehe ž., C., Krelj, ogr.-Valj. (Rad); — 2) = žaliti 1), kränken, Mur., C.
Pleteršnik
žę̑łva, f. 1) die Schildkröte, Habd.-Mik., Guts., Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.); morska ž., die Riesen-Seeschildkröte (chelonia Midas), Erj. (Ž.); — 2) die Fistel, Št.-Mik.; — pl. želve, die Scropheln, Mur., Cig., vzhŠt.-C.; (žovę̑, vzhŠt.); fistulöse Geschwüre, Z.
Pleteršnik
žúgati, žȗgam, vb. impf. 1) drohen; ž. komu; s prstom ž. komu; — (= bevorstehen): žuga mu nesreča, Cig.; — 2) ž. koga, fordern: dolžnika ž., C.; auffordern, antreiben: žugal me je, da pojdiva v gostilnico, Gor.; — chicanieren, necken, Mur.; — prositi: očeta sem kruha žugal, Polj.
Pleteršnik
gàd, gáda, m. die Viper oder Kreuzotter (vipera berus), Erj. (Ž.); laški ali Redijev gad, die Redische Viper (v. Redii), Erj. (Ž.); gad babo sne, die Viper ist noch schlimmer als ein altes Weib, Guts., Z.; gada v žepu imeti, einen leeren Beutel haben, Cig.
Pleteršnik
golǫ̑b, m. die männliche Taube; domači g., die Haustaube (columba livea domestica); divji g., die Wildtaube (columba livea); g. pismonos, die Brieftaube, Cig., Erj. (Ž.); g. selec, die Wandertaube (columba migratoria), Erj. (Ž.).
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 50
- Naslednja »
Število zadetkov: 986
Dostopnost