abstinírati se -am se dvovid., nedov. -ajóč se; abstiníranje (ȋ) ne sodelovati, ne udeležiti se, vzdržati se: ~ ~ ob glasovanju; abstinirati se od česa ~ ~ ~ volitev
abstinírati -am (ȋ) Že deset let ~a |se vzdržuje alkoholnih pijač, tobaka, mamil|
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
Pravopis
ájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ájanje (ȃ) otr. Punčka že ~a |spi, leži|; ajati koga otr. ~ otroka |pestovati, ujčkati|; poud. Vsi ga ~ajo |razvajajo|
Pravopis
Pravopis
aktíven -vna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ član društva dejaven, prizadeven; biti ~ pri pouku sodelovati; Ali je še vedno ~ ali je že v pokoju redno zaposlen
aktívni -a -o (ȋ) ~ oddih
aktívnost -i ž, pojm. (ȋ) povečati ~ dejavnost, delovanje; števn. zunajšolske ~i
aktívni -a -o (ȋ) ~ oddih
aktívnost -i ž, pojm. (ȋ) povečati ~ dejavnost, delovanje; števn. zunajšolske ~i
Pravopis
ali2 člen.
1. vpraš. ~ ga ne poznaš; To je tvoj sin, ~ ne; No, ~ bo kaj; Bog ve, ~ je ta človek še živ
2. nik., poud.: Lažnivost, ~ je to vrlina |ni vrlina|; ~ sem te že kdaj nalagal |še nikoli te nisem|
3. spodbuj., poud. Presneti otrok, ~ (ne) boš jedel |jej vendar|
1. vpraš. ~ ga ne poznaš; To je tvoj sin, ~ ne; No, ~ bo kaj; Bog ve, ~ je ta človek še živ
2. nik., poud.: Lažnivost, ~ je to vrlina |ni vrlina|; ~ sem te že kdaj nalagal |še nikoli te nisem|
3. spodbuj., poud. Presneti otrok, ~ (ne) boš jedel |jej vendar|
Pravopis
Pravopis
àmpak3 navez. člen. (ȁ) ~ pogovarjajmo se rajši o čem drugem; ~ to že moram reči, da je bila pametna ženska
Pravopis
Pravopis
beléti -ím nedov. béli -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; belênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Lasje mu že ~ijo; privzdig. Sneg je belel v soncu se je bleščal, belo odražal
Pravopis
bežáti -ím nedov. béži -íte tudi bêži -íte, -èč -éča; béžal -ála tudi bêžal -ála, béžat tudi bêžat; bežánje; (béžat tudi bêžat) (á í) ~ in se skrivati; ~ iz hiše, po polju; Čas ~i; knj. pog. Beži v posteljo, saj že spiš pojdi; poud. bežati od koga/česa ~ ~ odgovornosti |izogibati se odgovornosti|; bežati pred kom/čim ~ ~ zasledovalci; poud. ~ ~ delom |izogibati se dela|
Pravopis
Pravopis
bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
Pravopis
bódi2 presoj. člen. (ọ́) Lahko te sreča kjer ~; izbrati kogar si že ~; prim. kar si bodi, kdor si bodi, kjer si bodi
Pravopis
Pravopis
bôksati -am tudi bóksati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bôksanje tudi bóksanje (ó; ọ̑) Že dolgo ~a; boksati z/s kom ~ z izkušenim nasprotnikom; knj. pog. boksati koga/kaj ~ nasprotnika v trebuh suvati, udarjati
bôksati se -am se tudi bóksati se -am se (ó; ọ̑) knj. pog. Fantje so se spet boksali tepli, pretepali
bôksati se -am se tudi bóksati se -am se (ó; ọ̑) knj. pog. Fantje so se spet boksali tepli, pretepali
Pravopis
boléhati -am nedov. -ajóč, -áje; boléhanje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) Že dolgo ~a; bolehati na čem ~ ~ jetrih, pljučih; bolehati za čim ~ ~ jetiko, mrzlico, °na jetiki, mrzlici
Pravopis
bôsti bôdem nedov. -i -íte, -èč -éča; bôdel -dla in bódel bôdla, star. bòl bôla, bòst/bôst, bodèn -êna; bodênje; (bòst/bôst) (ó) Osat ~e; bosti koga v kaj Trnje me ~e ~ noge; poud. Vonj po pečenki ga ~e ~ nos |vznemirja, draži|; poud. bosti iz česa Žito že ~e ~ zemlje |raste|; bosti v koga/kaj ~ z iglo v tkanino; brezos. bosti koga V prsih ga ~e
bôsti se bôdem se (ó) Vola se ~eta; poud. bosti se z/s kom/čim ~ ~ s sosedi |spopadati se, prepirati se|; ~ ~ s hudimi skrbmi |mučiti se|
bôsti se bôdem se (ó) Vola se ~eta; poud. bosti se z/s kom/čim ~ ~ s sosedi |spopadati se, prepirati se|; ~ ~ s hudimi skrbmi |mučiti se|
Pravopis
brezpôseln -a -o [sə] (ȏ) Že dolgo je ~
brezpôselni -a -o [sə] (ȏ) ~ delavec
brezpôselni -ega [sə] m, člov. (ȏ) pomoč ~emu
brezpôselna -e [sə] ž, člov., rod. mn. -ih (ȏ) pomagati ~i
brezpôselnost -i [sə] ž, pojm. (ȏ)
brezpôselni -a -o [sə] (ȏ) ~ delavec
brezpôselni -ega [sə] m, člov. (ȏ) pomoč ~emu
brezpôselna -e [sə] ž, člov., rod. mn. -ih (ȏ) pomagati ~i
brezpôselnost -i [sə] ž, pojm. (ȏ)
Pravopis
bríti bríjem nedov. bríj -te, -óč; brìl/bríl -íla, brít, brít -a; brítje; (brít/brìt) (í ȋ) koga/kaj ~ si brado; poud.: ~ norce |norčevati se|; Sever ~e |piha|; brezos. Ves dan je brilo |rezko pihalo|
bríti se bríjem se (í ȋ) Fant se že ~e
bríti se bríjem se (í ȋ) Fant se že ~e
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 28
- Naslednja »
Število zadetkov: 555
Dostopnost