Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
aerofág -a (ȃ) med., vet. človek ali žival, ki ima aerofagijo
SSKJ
aerofagíja -e ž (ȋ) med., vet. bolezen, pri kateri človek ali žival požira zrak
SSKJ
aktínija -e ž (í) zool. na morskem dnu živeča žival, ki ima lovke pokrite z ožigalkami, Actinia
SSKJ
albín -a (ȋ) biol. človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta, beličnik: albini so občutljivi za sončne žarke
SSKJ
alpáka1 -e ž (ȃ) 
  1. 1. južnoameriška domača žival z dolgo volnato dlako: alpako imajo za tovorno žival; volna alpake
    // tanka tkanina iz volne te živali: suknjič iz alpake
  2. 2. tekst. cenejša bleščeča tkanina iz bombaža in volne: dva metra alpake; neskl. pril.: alpaka volnena tkanina za plašče
SSKJ
amfíbija -e ž (í) 
  1. 1. zool. žival, ki živi na kopnem in v vodi; dvoživka: našli so ostanke amfibij
  2. 2. aer. letalo, ki lahko vzleta, pristaja na kopnem ali na vodi: konstruktor amfibije
    // teh. (vojaško) motorno vozilo, ki se lahko giblje na kopnem ali po vodi
SSKJ
amfíbijski -a -o prid. (í) nanašajoč se na amfibijo: amfibijska žival / amfibijski tank; amfibijsko letalo / četi sta izvršili amfibijski napad napad z amfibijskimi vozili
SSKJ
antilópa -e ž (ọ̑) hitra stepska žival z velikimi rogovi, ki živi zlasti v Afriki: čreda antilop
 
zool. indijska antilopa antilopa, pri kateri ima rogove samo samec, Antilope cervicapra; antilopa oriks antilopa z zelo dolgimi, močno koničastimi rogovi, Oryx algazel
SSKJ
bastárden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bastarde: bastardna žival; pren. ta beseda je bastardna tvorba
SSKJ
béden -dna -o prid., bédnejši (ẹ́ ẹ̄) 
  1. 1. ki je v veliki materialni ali duhovni stiski: bedno ljudstvo / bedno življenje
    // ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: prebijati se z bedno plačo
    // ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden: bedna žival je komaj še stala od utrujenosti / delil je z jetniki bedno usodo
  2. 2. ekspr. zaničevanja vreden: bedni izdajalec / bedni izgovori; to je bedna laž
SSKJ
bégati -am nedov. (ẹ̑) 
  1. 1. nemirno hoditi sem in tja: žival bega po kletki; begati po gozdu, po sobi; begati sem ter tja / sence begajo po stenah / njegov pogled bega naokrog; begati z očmi; pren. misli begajo od spomina do spomina
  2. 2. knjiž. biti v zmoti, v nejasnosti: človek pogosto bega in blodi
  3. 3. preh. spravljati v zmedenost, v zmoto: to ljudi moti in bega; čudne sanje ga begajo; dekle mu bega misli; ne begaj ga z vražami
    begajóč -a -e: begajoč pogled
SSKJ
bélče -ta [tudi u̯č(ẹ̑) nar. zahodno belkasta žival, navadno konj; belec: belče se je pognal v dir
SSKJ
bélček -čka [tudi u̯č(ẹ̑) 
  1. 1. ekspr. belkasta žival: od vseh zajčkov je imel najrajši belčka; osedlati (konja) belčka
  2. 2. pog., slabš. belogardist, domobranec: to so nažgali belčke; Švabi in belčki napadajo
SSKJ
bélec -lca [za žival tudi u̯c(ẹ̑) 
  1. 1. človek bele rase: boj za enakopravnost črncev in belcev
  2. 2. belkasta žival, navadno konj: jahati na belcu; isker belec
  3. 3. pog., slabš., redko belogardist, domobranec: belci in Lahi so napadli partizane
SSKJ
belíca -e ž (írabi se samostojno ali kot prilastek  
  1. 1. belkasta žival: kokoš belica
  2. 2. svetel sadež ali rastlina, ki ga rodi: češnja, figa belica; pesn. pšenica belica
  3. 3. nar. prekmursko jajce: ubiti belico v juho
    ♦ 
    agr. belica konoplja z moškimi cveti; zool. belica majhna srebrno bela sladkovodna riba, Leucaspius delineatus; kuna belica
SSKJ
belíčnik -a (ȋ) 
  1. 1. biol. človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta; albin: beličniki so občutljivi za sončne žarke; med raki najdemo tudi beličnike
  2. 2. agr. belkasto poletno jabolko: obirati beličnike / nasad beličnikov
SSKJ
belínka -e ž (ȋ) redko, rabi se samostojno ali kot prilastek belkasta žival: koza belinka
SSKJ
bélka -e [za žival tudi u̯kž (ẹ̑) 
  1. 1. ženska bele rase: poroka črnca z belko
  2. 2. belkasta žival, navadno krava: pasel je belko in sivko
    ♦ 
    zool. ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela, Lagopus mutus
SSKJ
belonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima bele noge: belonoga žival
SSKJ
belorép in belorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) ki ima bel rep: belorepa žival
Število zadetkov: 844