Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Prevajanje besede »kellion«, pl. »kellia« (gr.)

V soglasju z izdajateljem prevajam pravila namizne igre Kellia. V napotkih za prevajanje so avtorji priporočili, da se grška beseda kellion (pl. kellia) ohranja tudi v prevodu.

Zastavilo se je vprašanje, ali naj kellion, pl. kellia, obravnavamo kot:

  • samostalnik moškega spola (kellion, kelliona, pl. kellioni, kellionov...),
  • samostalnik ženskega spola (kellion, kellione, kellioni, ..., pl. kellione, kellion,...),
  • ali pa celo, da bi edninska oblika kellion, ki bi jo v ednini sklanjali po moški sklanjatvi (po zgledu stadion), v množinski obliki spremenila spol v ž.: kellia, kellij.

Jezikovna
Stopnjevanje pridevnika »prijazen«

Ali je stopnjevanje pridevnika prijazen – bolj prijazen – najbolj prijazen popolnoma napačna in se ne sme uporabljati? Vsekakor se veliko bolj sliši da je nekdo najbolj prijazen kot pa najprijaznejši.

Jezikovna
Ednina ali množina pri pojmovnih samostalnikih: »življenje ljudi«

Zanima me, kako je z besedo življenje, kadar gre za življenje več ljudi. Primer:

Načelo sorazmernosti mora imeti instrumentalno moč, ki daje smisel abstraktnim zakonskim zahtevam in prepovedim pri vsakdanjem oblastnem poseganju v življenja ljudi.

A bi moralo pisati: /.../ poseganju v življenje ljudi?

Podoben primer je tudi "dno jezera":

Dna kotanj so uravnana z ilovnato naplavino, kar nakazuje na občasno ojezeritev njihovih dnov in na odlaganje poplavnega sedimenta.

A bi morala biti beseda dno v ednini? Primer:

Dno kotanj je uravnano z ilovnato naplavino, kar nakazuje na občasno ojezeritev njihovega dna in na odlaganje poplavnega sedimenta.

Jezikovna
Glagol »začeti« in vezava z orodnikom

Zakaj je v Pravopisu “začeti z delom, s poukom” publicistično? Včasih je malo okrnjen stavek, če na primer napišeš:

  • Takoj sva začela najboljše živeti.

Meni se zdi bolj smiselno naslednje:

  • Takoj sva začela z najboljšim življenjem.

Ali se priporoča oboje ali je eno boljše?

Jezikovna
Kako je bolje: »spraviti/vreči s« ali »iz tira«?

Je prav vreči oziroma spravitiiz ali stira?

Jezikovna
Kako pišemo predlog z/s v zvezah s predimkom »von«?

Zanima me, kako pišemo predlog s/z v zvezah s predimki (npr. von willenbrandova bolezen). Živeti z/s ...von willenbrandovo boleznijo? Kje v Slovenskem pravopisu najdem odgovor na to vprašanje?

Jezikovna
Kdaj »isti« popraviti v »enak«?

Že lep čas se dogaja, da lektorji dosledno zamenjujejo pridevnik isti s pridevnikom enak, ko je to po mojem prepričanju napačno in proti jezikovnemu občutku. Ogledal sem si nekaj mnenj o tem na spletu, a nisem našel odločilne okoliščine, da namreč isti ne izhaja le iz fizične, ampak tudi zvrstne identitete. Na vratih neke trgovine je stalo v smislu, če najdete v drugi trgovini enak izdelek po nižji ceni, vam razliko v ceni povrnemo. Seveda niso pomislili na to, da lahko enak izdelek napravi tudi kak drug proizvajalec, in to precej ceneje.

Saj venomer beremo, kako Kitajci izdelujejo enake (ne samo podobne!) izdelke kot v Evropi ali Ameriki, a ti niso isti kot ti z našega konca zemeljske oble. Kako je s tem, si lahko razjasnimo z vprašanjem: ne vprašujemo po tem, kakšen izdelek lahko najdete v drugi trgovini (na katerega je mogoč odgovor enak), ampak kateri, ki da odgovor isti. Tako je tudi z že pregovornim obdobjem. V prvem trimesečju tega leta je bil dohodek tak, v enakem obdobju lani pa tak. Po logiki je to enako obdobje lani lahko prvo ali drugo ali tretje trimesečje ali pa, denimo, obdobje kakršnihkoli drugih treh mesecev, saj gre za količino. Tudi tokrat se lahko vprašamo, ali v katerem ali pa v kakšnem obdobju lani. Mišljeno je seveda isto obdobje, enako pa je napačno.

Ali pa to: lahko nas poslušate spet naslednji četrtek ob enakem času.

Edino pravilno je ob istem času. Saj tudi 3. decembra ne rečemo, da se je pesnik rodil na enak, marveč na današnji dan leta 1800. In takšnih primerov je še veliko.

Pred časom sem v neki reviji bral dolg prispevek v dveh nadaljevanjih o tem, kako se enaki izdelki po trgovinah v tujini dobijo ceneje. Bilo je prav mučno. Prepričan sem, da to ni bilo pisčevo maslo, ampak posledica lektorjevega posega.

V srednji šoli so nas nekdaj (pred Toporišičem) učili starodavnega pravila, da se v primeru zadrege vprašamo. Smo na to čisto pozabili?

Jezikovna
Na Blejski otok s »pletno« ali »pletnjo«?

Zanima nas, katero obliko bi priporočili: pletna ali pletnja.

Vemo, da je normirana pletnja, vendar na Bledu dosledno uporabljajo pletno.

Jezikovna
Pozdrav »živjo«

Zanima me če je pozdrav živjo izvorno slovenski in kdaj je prvič uporabljen. Ponekod sem zasledil, da naj bi bil prevzet v hrvaščine. Čeprav moram priznati, da še nobenega Hrvata nisem slišal pozdravljati tako.

Jezikovna
Razlike med zvezama »na svetu« ali »v svetu«

Pogosto sem v zadregi glede rabe predlogov in besedo svet. Kje bi lahko našla odgovor? Ali smo, denimo najboljši na svetu, vodilni v svetu, vseeno pa se rodimo na svet ali pohajamo po svetu. Ali je raba predloga “v svetu” res hrvatizem? Sploh me zanima za “vodilni v/na svetu”.

Jezikovna
Uporaba naziva »gospod«

Zanima me raba nazivov pred poklicem ali drugim nazivom, na primer gospod policist, gospod zdravnik, gospod magister. Zanima me tudi primernost uporabe naziva pred osebnim imenom (g. Matej). Sta takšni rabi nujni oziroma primerni, ali se naziv uporablja izključno pred priimkom.

Jezikovna
Vejica pred vezniško zvezo »in zato«

Zanima me kako je z vejico pred veznikom in zato? V katerih primerih jo pišemo in kdaj ne?

Število zadetkov: 12