Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
življénje, n. 1) das Leben; kakršno življenje, taka smrt; na ž. in smrt, auf Leben und Tod; vsakdanje ž.; pregrešno, pobožno ž.; dobro ž., das Wohlleben; ž. dati za domovino; — 2) = živež, Cig., Fr.-C., Svet. (Rok.); s potrebnim življenjem oskrbeti, Jsvkr.
Pleteršnik
čásən, -sna, adj. 1) nur eine Zeit dauernd, temporär, zeitlich; časno in večno življenje; — 2) = počasen, BlKr.-DSv.
Pleteršnik
človẹ́kov, adj. des Menschen, eines Menschen: pazka nad vsacim dejanjen in nedejanjem, s čimer koli bi človekovo življenje — prišlo v opasnost, Levst. (Nauk).
Pleteršnik
greníti, -ím, vb. impf. 1) bitter machen; verbittern, verleiden; g. komu veselje, življenje; — 2) grämen: to me greni, das kränkt mich, Cig., C.; — g. se, grämeln, zürnen, V.-Cig., C.
Pleteršnik
kǫ̑čarski, adj. Häusler-; — kočarsko življenje.
Pleteršnik
mŕhast, adj. 1) mager, elend (o živini), Z.; — 2) mrhasto življenje, das Luderleben, Cig.
Pleteršnik
poganȋja, f. 1) das Heidenthum, Mik.; — 2) neredno, malopridno ravnanje, življenje in gospodarstvo: pri tej hiši je strašna poganija, Ip.-Štrek. (Let.).
Pleteršnik
potíłən, -łna, adj. Schweiß verursachend, Cig.; — mühevoll: potȋłni delavnik, potilno življenje, C.; potilni učiteljski stan, SlN.
Pleteršnik
potrátən, -tna, adj. verschwenderisch; p. človek; potratno življenje; — kostspielig, Luxus-, Jan., nk.; potrȃtni izdelek, die Luxusware, Jan.
Pleteršnik
premišljávən, -vna, adj. nachdenklich: p. človek, Cig.; — premišljavno življenje, beschauliches Leben, C.
Pleteršnik
pustíti, -ím, vb. pf. lassen: p. koga, jemanden irgendwohin gehen lassen; pusti nas na vrt! nas ne pusti nikamor iz hiše; pusti muho na dlan: ona zleti v brado = wenn man ihm einen Finger gibt, will er gleich die ganze Hand haben, Cig.; = pusti mačka na polico: kmalu bo pod polico, Cig.; p. se, sich begeben: p. se v beg, Trub.; h Kristusu se je pustila in rinila, Krelj; — fahren lassen: p. kaj iz rok; dušo p., die Seele aushauchen, Cig., Dalm.; vodo p., harnen, Cig.; kri p., Blut lassen, Cig.; kokoš v jesen pusti perje = misi se, ogr.-Valj. (Rad); iz službe p. koga, aus dem Dienste entlassen, Jan.; barvo p., abfärben, Cig.; — nicht hindern; p. koga, da kaj stori, p. koga ali kako reč, da se z njim ali z njo kaj zgodi; p., da se povre, durch Kochen eindicken lassen; p. vodo, da se ogreje, ali: p., da se voda ogreje; p., da voda odteče; pusti ga, naj dela, kar hoče! brado p. rasti, den Bart wachsen lassen, Cig.; leteti p. čoln, Preš.; — zulassen: ne bom pustil, da bi prišlo do tega; ich werde es nicht dazu kommen lassen; — in dem Zustande lassen, in welchem sich jemand, etwas befindet; pusti me! lass mich! na cedilu p. koga, jemanden im Stich lassen; p. koga v stiski, einen zappeln lassen, Cig.; otroke same doma p.; p. kaj, kakor je; duri odprte p., die Thür offen lassen; obleko na sebi p., das Kleid anbehalten; vzadi p. koga, jemanden überholen; p. njivo v ledino, za pašo, den Acker als Lehde liegen lassen, Cig.; p. polje v puščo, das Feld veröden lassen, Cig.; v nemar p. kaj, etwas unbeachtet lassen, vernachlässigen; pri miru (z mirom) p., in Ruhe lassen; mrzlica ga je pustila, das Fieber hat aufgehört; — p. komu kaj; tako po ceni ti ne morem p. takega blaga; p. komu življenje, jemanden am Leben lassen, Cig.; p. komu na voljo, jemandem freistellen; — = dati, erlauben: ne puste vam v druščino hudobnih ljudi (namr. iti), Ravn.-Valj. (Rad); — übrig lassen: p. komu same kosti, nič mi ni pustil, vse je sam pojedel; — von etwas ablassen, etwas aufgeben; pustimo to! p. pijančevanje; p. delo, službo; svoje misli ne p., von seiner Meinung nicht abgehen.
Pleteršnik
sladíti, -ím, vb. impf. 1) süß machen, versüßen; (fig.) versüßen, würzen; to mi življenje sladi; — 2) s. se, süß thun, schmeicheln, Mur., C.; s. se komu, jvzhŠt.; — 3) sladi se mi, es gelüstet mich, C., Z.
Pleteršnik
užívati, -am, vb. impf. ad užiti; genießen; u. dobroto, veselje, življenje; — nutznießen, nießbrauchen, benutzen; kar občanje samo uživajo, vse to zakon imenuje občinski užitek, Levst. (Nauk); — u. se, genießen: u. se vinca, kruha, Danj.-Valj. (Rad); u. se mira, zdravja, kajk.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
vẹ̑čən, -čna, adj. 1) kräftig, stark, C., Rib.-Mik.; — kräftigend; večna jed, C.; — 2) ewig; večno življenje; — večne maše, gestiftete Messen, M., Z.; — večna luč, das Abendgeläute: večno luč zvoni, Št.; tudi vę̑čən, Dol.
Pleteršnik
zanȋkarən, -rna, adj. nichtsnutzig, liederlich; z. človek; zanikarno življenje; — schlecht: zanikarna jed, eine schlechte Speise.
Pleteršnik
živȋtək, -tka, m. 1) der Lebensunterhalt, Fr.-C., Z.; od zemlje živitek imajo, Jsvkr.; — 2) = življenje, das Leben, Schönl.
Pleteršnik
bárli, m. pl. der Scherz, V.-Cig.; barle pripovedovati, leeres Zeug erzählen, Z.; na barle, in den Tag hinein, in's Blaue, Zv., BlKr.; na barle hoditi po svetu, BlKr.; na barle življenje vagati, Jap. (Prid.); ne prodam na barle = na same besede, brez druge trdnobe, Lašče-Levst. (Rok.); priče ne gredó na barle (t. j. brez poziva od sodišča), Mokronog; — morda od it. parlare, sprechen, Levst. (Rok.).
Pleteršnik
blǫ́dən, -dna, adj. 1) herumirrend: blodno življenje, ein unstätes Leben, Zora; blodna a. eratska skala, erratischer Block, Jes.; — 2) Irr-, Wahn-: blodna misel, eine Wahnvorstellung, Cig. (T.).
Pleteršnik
brezskŕbən, -bna, adj. sorgenlos, sorgenfrei: brezskrbno življenje.
Pleteršnik
čemę́rən, -rna, adj. 1) giftig, Habd., C.; pren. čemerni jezik, die giftige Zunge, Vrt.; — herbe, bitter, ogr.-C.; pren. čemerno življenje, Meg.-Mik.; — 2) zornig, M.; übelgelaunt, griesgrämig, Habd., Jan., Cig. (T.), C., Kr.; star, čemeren ukazovavec, Jurč.
Število zadetkov: 72