1. tanek valjast ali kvadrast predmet za pritrjevanje, ki ima na enem koncu konico, na drugem pa glavico; SODOBNA USTREZNICA: žebelj
1.1 lesen žebljiček, zabit v središče tarče; SODOBNA USTREZNICA: klinček
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ16
cvek -a samostalnik moškega spola
Celotno geslo
eSSKJ16
človek -a (človik, človek, človejk, človk) samostalnik moškega spola
1. navadno ed. naravno bitje, ki je sposobno misliti in govoriti; SODOBNA USTREZNICA: človek
1.1 kdor je v nasprotju ali dopolnitvi z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: človek
1.2 v zvezi božji človek kdor dela po navdihu Svetega duha; SODOBNA USTREZNICA: božji človek
1.3 telesni, snovni del človeka, ki je umrljiv; SODOBNA USTREZNICA: človeško telo
1.4 nesnovno, duhovno bistvo človeka, ki je neumrljivo; SODOBNA USTREZNICA: človeška duša
1.5 v krščanstvu, v zvezah sin človeka / človeka sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov
2. človek, ki je obravnavan izvzeto od skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: posameznik
2.1 s prilastkom oseba kot nosilec lastnosti
2.2 s prilastkom oseba kot nosilec stanja
2.3 s prilastkom oseba kot član krajevno povezane skupnosti
2.4 v zvezah s krščen, krščanski oseba kot član krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: kristjan
2.5 navadno odrasla oseba; SODOBNA USTREZNICA: moški
2.6 ekspresivno oseba s pozitivnimi moralnimi lastnostmi
3. mn. skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeštvo, človeški rod
FREKVENCA: približno 6000 pojavitev v 45 delih
Pravopis
eks.. [poudarjeno éks] predp.; pred s varianta ek..; pred d, f, l, m, r varianta e.. |iz, raz|
I. izpredložna glag. eksplodírati, ekskomunicírati; eksaltírati; elaborírati, emigrírati, erodírati
II. izpodstavna ekskomunicíranec, eksákten; edícija, edukácija, efékt, ekléktičen, eléktor, emigránt, erozíja
I. izpredložna glag. eksplodírati, ekskomunicírati; eksaltírati; elaborírati, emigrírati, erodírati
II. izpodstavna ekskomunicíranec, eksákten; edícija, edukácija, efékt, ekléktičen, eléktor, emigránt, erozíja
SSKJ²
Jezikovna
Katera od manjšalnic je primernejša: »slikica« ali »sličica«
S kolegicami prevajalkami smo se danes znašle v dilemi glede pomanjševalnice za besedo slika. Prepričana sem bila, da se zaradi palatalizacije k spremeni v č in da je pravilna pomanjševalnica sličica, a smo kasneje v SSKJ našle obe možnosti, slikica in sličica. Zanima nas, če sta enakovredni, ali je mogoče katera le bolj pravilna od druge.
Celotno geslo
NESSJ
Prekmurski
lèpota -e ž lepota: Ék; záglozda, lepota KOJ 1833, 154; Lepota i opüſcsávanye czérkvi KŠ 1771, 79; lepota nigdár ne povéhne KM 1783, 184; ár je dobra 'sena hi'se lepota SIZ 1807, 3; Cerkve so lepota i kints katolicsánszke vöre KOJ 1845, 22; Bo'sánſzke dobroute, lepote KM 1796, 5; Nebi meo za nász szvêt nikse lepote KAJ 1848, 7; Nikse lepilo je tak nej na tolko pripomoglo k-lepoti cslovecsánszkoga roda, kak krava KOJ 1845, 119; ne 'zeli poznati tüho lepoto KŠ 1754, 65; od koga mámo vſzo naſſo dobrouto, i lepoto KM 1796, 5
Celotno geslo
Etimološki
lónec -nca m
Jezikovna
Manjšalnice samostalnikov srednjega spola so moškega spola
Zanimive se mi zdijo pomanjševalnice samostalnikov srednjega spola, ki v pomanjševalni obliki postanejo samostalniki moškega spola. Primeri:
jabolček (jabolko) jajček (jajce) drevešček (drevo)
Kako in zakaj je prišlo do tega zanimivega pojava?
Jezikovna
Sklanjanje priimka »Keček«
Zanima me, kako bi pravilno sklanjali priimek Keček. Npr.: Prosimo obrnite se na gospoda Kečka ali na gospoda Kečeka
Število zadetkov: 10
Dostopnost