Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

brátiti se brátim se nedovršni glagol [brátiti se]
    1. izkazovati povezanost, medsebojno naklonjenost, zlasti z druženjem
      1.1. ekspresivno biti v tesnih, pogostih stikih, zlasti iz koristoljubja
    2. imeti, ohranjati zavezo, dogovor o podpori in sodelovanju z drugim mestom, skupino, organizacijo; SINONIMI: prijateljevati
    3. ekspresivno biti povezan s čim drugim in ga vsebinsko dopolnjevati
    4. ekspresivno pogosto uporabljati in zato dobro poznati, sprejemati kot svoje; SINONIMI: ekspresivno prijateljevati
    5. v obliki bratiti, ekspresivno povezovati s čim drugim in vsebinsko dopolnjevati
ETIMOLOGIJA: brat
Pravopis
Dostojévski -ega m, oseb. i. (ẹ̑) |ruski pisatelj|: romani ~ega
etída glej etuda
Celotno geslo ePravopis
Flaubert
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Flauberta samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
francoski pisatelj
v prenesenem pomenu Flaubertova dela
IZGOVOR: [flobêr], rodilnik [flobêrja] in [flobêra]
BESEDOTVORJE: Flaubertov in Flaubertev
Celotno geslo ePravopis
Gogolj
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gogolja samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
ruski pisatelj
v prenesenem pomenu Gogoljeva dela
IZGOVOR: [gógol’], rodilnik [gógolja]
BESEDOTVORJE: Gogoljev
Jezikovna
Ime ruskega tenisača Medvedjeva je »Daniil«

Na RTVS na spletni strani pišejo ime ruskega tenisača Medvedjeva Danil, na Delu Daniil, kar je seveda bolj prav. Vendar pa bi bilo -- glede na Danijél (ob Daniél) -- možno tudi Danijil [danijíl], sploh ker za rusko Troicko in ponašeno Trojicko v preglednici za ruščino piše, da se v nizu samoglasnik + i v ruščini pri nas piše konkretno samoglasnik + ji (in tudi Dostojevski za prvotno Dostoevskij).

Seveda je oddaljitev od ruskega izvirnika Daniil z -iji- huda, ker niti -ii- iz ruščine ne znajo povsod prepisati prav in si ii razlagajo kot nn v Anna ali ss v Spasski (kjer pa vendarle gre tudi z Ana in Spaski). Druga rešitev bi bila kar preprosto Daniil, čeprav to res izgovorimo [danijíl].

Kakšen zapis svetujete?

Jezikovna
Kako razvrščamo imena v imenskem kazalu?

Ukvarjam se s tehničnim urejanjem publikacij. Glede urejanja kazal imam nekaj vprašanj:

  • Zapisovanje dvojnih priimkov: Primera iz zadnjega indeksa sta 'Glušič Krisper, Helga' in 'Rimski Korsakov, Nikolaj Andrejevič'. Je obveljalo pravilo, da se dvojne priimke zapisuje z nestičnim pomišljajem? Ali ločeno, brez pomišljaja oziroma vezaja?

  • Prečrkovanje ruskih imen: Sta skladatelj Čajkovski in pisatelj Dostojevski 'Čajkovski, Peter Iljič' in 'Dostojevski, Fjodor Mihajlovič' ali 'Čajkovskij, Petr Il'ič' in 'Dostoevskij, Fedor Mihajlovič'? Naj bi pri zapisu ruskih imen v latinici strogo upoštevali transliteracijo (take so značnice v knjižničnih katalogih) ali slovenskemu jeziku prilagojeno transkripcijo (take oblike so najpogosteje uporabljene, tudi v strokovnih in znanstvenih besedilih)?

  • Tuje črke in abecedni red: Pravilno moram razvrstiti priimke Kreft, Krevh, Kristan in Křenek. Spada črka ř (ki ima v češkem jeziku svoje mesto za črko r) med tiste latinične črke, za katere Slovenski pravopis veli, da jih razvrščamo, kot da nimajo ločevalnih znamenj, ali tiste, ki imajo tudi med črkami slovenske abecede svoje, posebno mesto?

SSKJ²
karamázovščina -e ž (ȃ)
ekspr. miselnost, lastnosti, kakršne so značilne za roman Dostojevskega Bratje Karamazovi: karamazovščina in oblomovščina
Celotno geslo Frazemi
kláda Frazemi s sestavino kláda:
bíti vklénjen v kládo, dáti kóga v kládo, kláda kládasta, kláda leséna, kláda pijána, kláda pijánska, lén kot kláda, léna kláda, ležáti kàkor kláda, ležáti kot kláda, pásti kot kláda, pijàn kot kláda, spáti kot kláda, státi kot kláda, tŕd kot kláda, vkleníti kóga v kládo, zaspáti kot kláda
Celotno geslo Frazemi
kúra Frazemi s sestavino kúra:
bíti kot slépa kúra, da bi te kúra bŕcnila, da bi te kúra píčila, da bi te kúra píknila, hodíti s kúrami spát, íti s kúrami spát, kot kúra brez gláve, kot môkra kúra, kot políta kúra, kot slépa kúra [zŕno], naj kúra bŕcne kóga, nàjti kàj kot slépa kúra [zŕno], pisáti kot kúra, stára kúra, [še] kúre bi se smejále kómu/čému
SSKJ²
mesijánstvo -a s (ȃ)
knjiž. prepričanje, ideja, da kdo ali kaj reši človeštvo, narod vsega zla: pomen mesijanstva v delih Dostojevskega / slovansko mesijanstvo / verovati v mesijanstvo lastnega naroda
Pravopis
mesijánstvo -a s, pojm. (ȃ) ~ v delih Dostojevskega; izobr. verovati v ~ lastnega naroda v odrešenjsko poslanstvo
Celotno geslo Sinonimni
mesijánstvo -a m
prepričanje, ideja, da kdo, kaj reši človeštvo, narod vsega zlapojmovnik
SINONIMI:
Celotno geslo ePravopis
nav.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
navadno
navedeno
Celotno geslo Frazemi
obísti Frazemi s sestavino obísti:
do obísti, obráti kóga do obísti, oglódati kóga do obísti, poznáti kóga/kàj do obísti, preiskáti kómu obísti, pretípati kómu obísti, pretípati kómu srcé in obísti, spoznáti kóga/kàj do obísti
Celotno geslo Frazemi
pések Frazemi s sestavino pések:
metánje péska v očí, metáti kómu pések v očí, nasúti kómu pések v očí, natrésti kómu pések v očí, [nójevsko] skrívanje gláve v pések, [nójevsko] skrívati glávo v pések, [nójevsko] tiščánje gláve v pések, [nójevsko] tiščáti glávo v pések, pések v očí, sípati kómu pések v očí, skríti glávo v pések kot nój, tiščáti glávo v pések kot nój, vréči kómu pések v očí
Celotno geslo Frazemi
plátno Frazemi s sestavino plátno:
bél kot plátno, bléd kot plátno, držáti škárje in plátno v rôkah, iméti škárje in plátno v rôkah, plátno prodájati, prebledéti kot plátno, škárje in plátno sta v rôkah kóga
Celotno geslo Frazemi
pŕt Frazemi s sestavino pŕt:
bél kàkor pŕt, prebledéti kàkor pŕt
SSKJ²
realíst -a m (ȋ)
1. kdor pri mišljenju, ravnanju priznava, upošteva dejstva, uresničljive možnosti: bodite realisti, ne zahtevajte nemogočega; ta politik je velik realist; realisti in zanesenjaki
2. kdor upodablja, prikazuje resničnost tako, kot je, se kaže: ta antični kipar je realist / Dostojevski je realist človeške duševnosti
3. predstavnik realizma: realisti so prikazovali vsakdanje življenje; romantikom so sledili realisti
4. filoz. pristaš realizma: ta filozof je realist; realisti in idealisti / spor med srednjeveškimi realisti in nominalisti
♦ 
lit. poetični, socialni realist; ped. kritični otrok v dobi med devetim in enajstim letom, naivni realist otrok v dobi med sedmim in devetim letom
Celotno geslo ePravopis
roman
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
romana samostalnik moškega spola
literarna vrsta
IZGOVOR: [román], rodilnik [romána]
PRIMERJAJ: Roman
Število zadetkov: 24