Zadetki iskanja
Svetokriški
Behemot -a m osebno lastno ime Behemot: Gre Behemot im. ed. ǀ ſe oberne k' Behemothu daj. ed. ǀ inu pluni v Behemotha tož. ed. ǀ Lucifer … poklizhe Generala Behemata tož. ed. Behemót, eden Luciferjevih poveljnikov, v SP poimenovanje neke velike štirinoge živali, verjetno povodnega konja: Poglej Behemota, ki sem ga naredil kakor tebe, hrani se s travo kakor govedo (SP Job 40,15).
Svetokriški
bridkost -i ž bridkost, žalost: britkoſt im. ed. ſe je ugmerala ǀ porodj eniga Synu, temu imè dà Benoni, tu je Syn te britkoſti rod. ed. ǀ pres ſtraha, inu britkuſti rod. ed. ǀ shpot, inu britkoſt tož. ed. bosh imela ǀ kaj s'eno britkost tož. ed. bote imeli ǀ v'taistim peharu, v'Katerem nam napije ſlatkust, nam tudi napije britkust tož. ed. ǀ nemesti Kruha, s'shalostio, inu britkustio or. ed. ijh shpishajo ǀ Job ſe je veſſelil pod britkoſtio or. ed. tega terdiga terpleina ǀ bosh skusil takorshne britkosti tož. mn., kakorshne nikuli nej ſi skusil
Pleteršnik
drgástiti, -ȃstim, vb. impf. stark reiben, kratzen, Jan., C., Mik.; Job je vzel črepino in se je drgastil, Dalm.; — lan d., räufeln, C.
Svetokriški
gnoj -a m gnoj: gnui im. ed. teh grehou ſe sbera ǀ n'en gnoi tož. ed. ſo ga bily vergli ǀ poln ran na gnoju mest. ed. leshal ǀ Job je molil na gnoiu mest. ed. leshezh, Salomon pak na poſteli ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu mest. ed., inu negnuſnyh meiſtoh pokopleio ǀ Job je molil na gnoiv mest. ed.
Vorenc
hudič m, F7, adagia sunt: kir Búg ſvojo Cerkou ẛyda, ondukai hudyzh ſvojo capelizo pertiska; anathema, cerquena pana, kletou, hudizhu ṡdajanîe, v'pano dján; beelzebub, firṡht teh hudizhou; diabulus, hudyzh, ṡludi, vrág, toṡhnyk graecè. Sap:2; leviathan, tudi tá hudyzh. Job:3. et 40; pythonici, prerokavzi is hudizha; satan, satanas, hudyzh, ſovraṡhnik, ṡupargovorèzhi
Svetokriški
Hus m zemljepisno lastno ime Uc: en ſam Iob v'tej deſheli Hus im. ed. pravizhin ſe je nashal (I/2, 139) Úc, lat. V Hus, Jobova domovina (SP Job 1,1)
Svetokriški
ječa -e ž ječa: Manaſſes je G. Boga proſſil, de bi njega is Babilonske jezhe rod. ed. rejshil ǀ vaſs bode v'to paklensko jezho tož. ed. vergal ǀ kakor eniga faush preroka v'jezho tož. ed. teh levu ſo vrejzhi sturili ǀ ſo veni temni jezhi mest. ed. saperte ǀ bosh spal, kakor Peter v'jezhi mest. ed. s'ketnami svesan ǀ So kakor ene paklenske jezhe im. mn., polne sludjou ǀ ſo yh bilij v'jezhe tož. mn. vergli, inu she hushi ſo zhakali ǀ Kadar je Joannes v'jezhah mest. mn. Chriſtuſeua della shlishal ǀ Job je molil na gnoiv … Manaſſes v' jetzeh mest. mn.
Vorenc
jeza ž, F11, bilis, ṡholzh, jeṡa; cholera, ṡholzhna boléṡan, tudi dertjè, griṡ, v'jeidanîe, jeṡa; exardere ira, od ſerda, inu jeṡe ſe vuṡhgati; excandescere, ſe reṡlobiti, od jeṡe divjati, ſe reṡjeṡiti; fervere ira, od jeṡe vréti; indignatio, negnada, ſard, ſarditoſt, ṡlobnoſt, jeṡa; infremere, perṡketati, s'ṡobmy ṡhkripati od jeṡe ali ṡhaloſti ſe peiniti, ṡnotrai v'ſerzu ṡhalovati. Job:16; rancor, -oris, ſerd, jeṡa, pleiſnivina, gnyloſt, ſmerdizhina; ringere, vel ringi, uſta raſpirati, ſe ṡlobiti, od jeṡe s'ṡobmy ṡhkripati; supplodere, s'nogami zipatati, inu ob tla tlézhi od jeṡe; supplosio, taku zipatanie inu s'nogami telebanîe, inu od jeṡe, od ferṡhmaiti
Prekmurski
Svetokriški
Job -a m osebno lastno ime Job: Iob im. ed. leto resnizo je bil sposnal ǀ Job im. ed. je leto shtrajfingo hudizhu voszhil ǀ Job im. ed. je bil poterpeshlivishi ǀ Kaj S. Piſsmu pravi od Ioba rod. ed. ǀ poklizhe hudizha, ter mu prepovei, de nimà Joba rod. ed. umorit ǀ Euagrius odgovorj, de Sathan nej vidil Joba rod. ed. ǀ ſim perſilen ſpet k' Jobu daj. ed. ſe povernit ǀ de bi ona Joba tož. ed. v'nepoterpeshlivoſt perpravila ǀ s. Duh kateri s' kuſi Ioba tož. ed. govorij ǀ skriunoſti, katere ſó skrite pod beſſedami per Jobu mest. ed. ǀ njega poterpeshlivust v'Iobu mest. ed. ǀ shiher ſe more rezhi s' Iobam or. ed. ǀ kaj je s'Iobam or. ed. opravil ǀ ſahvalite vy G Boga is praviga ſerza s' Jobam or. ed. rekozh ǀ ſo perſilene klagovati s' Jobam or. ed. Jób, lat. V Iob, svetopisemski očak (SP Job 1,1)
Svetokriški
Jobov -a prid. Jobov: shegnani dan na Kateri nepade toshba Iobaua im. ed. ž ǀ Origines nemore sadosti ſe prezhudit, inu prehualit to veliko ſkerb Iobavo tož. ed. ž ǀ Iobavi im. mn. m prijately ſo ſe bily preshtrashili ǀ Jobavi im. mn. m Synovi, inu Hzhere jo nej ſo guishnu zhakali ǀ Takorshni ſo bily Jobavi im. mn. m Priateli ǀ G. Bug je bil ta ſvit dal Jobavem daj. mn. Priatelom ǀ Jeſt nemorem sgruntat lete beſſede Jobave tož. mn. ž → Job
Vorenc
koza1 ž, F14, aegonomus, -mi, en koẛár, kateri kosè paſſe; capra, koẛa; capreolus, divja koẛa, tudi ſerniza; caprimulgus, en tyzh, kateri po nozhi koẛè ẛeẛa, ali ẛeſſe, kateri koẛè molẛe; capripes, koṡje noge ṡhival, kateri ima noge, kakòr koṡa; dama, -ae, ena ſerniza, ali divja koṡa; hinnulus, tú mladu ene ſerne, ali ṡaiza, ali divje koṡè; ibix, -cis, divja koṡa. Job.39.v.1; nebrides, ena jelenova, ali divje koṡè koṡha; oetonis annis pariunt caprae, oſſem leit koṡè rodè; orix, vel oryx, -gis, ena velika divja koṡa v'Afriki, na kateri ſo te dlake od rèpa pruti glavi obernîene; pygargus, -gi, ena neṡnana ẛvirina divji koṡi, ali ſernizi enaka; rupicapra, divja koṡa
Svetokriški
ležeč -a prid. ležeč: Job je molil na gnoiu leshezh im. ed. m ǀ ſo njega taku reuniga, inu nadlushniga na ſmerdezhim gnoju leshezhiga tož. ed. m ži. vidili ǀ vidi to ardezho moſhno leshezho tož. ed. ž ǀ Pater hitru tezhe k'tej bolni, io najde vſo respraskano, inu odarto na poſteli mertvo leſhezho tož. ed. ž (na tem) je ležeče (to) je pomembno: Vidite Nem. Nem. kulikajn je leshezhe na tej minuti, katira nas poſtavi v' nebeſſa, ali pak v' paku ǀ Vni Dohter jo da s'eno krono, katera mu je dana, de bi enu piſsmu reſtargal na katerim je bilu veliku leshezhe ǀ Jeſt menem, de nej na ſvejti diaina, na katerem bi bilu tulikajn leshezhe, kakor eno dobro ſmert ſturiti ǀ na beſſedi je veliku leshezhe, sa tiga volo ſo hoteli Chriſtuſa na beſſedi sapopaſti ǀ Kaj s'ene sapuvidi v'nih deshelah imaio, na Katereh je nar vezh leſezhe? Odgouorij ner poprej en Rimiski Goſpud, de v'Rimi je ta nar vekshi sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nijh Boguvom, inu Tempelnom na veliko ležeč pomemben: Henricus Engelenderski krajl, kateri rauen morja je prangal, inu naveliku leſsezhe tož. mn. ž rizhy je premisloval
Prekmurski
naslonìti -slònim dov. nasloniti: ſzin cslovecſi pa nejma, kama bi glavou naſzlono KŠ 1754, 108; pren. Vtoj ſzküsnyávi glávo kBougi etak naſzlono je BKM 1789, 424; Vtoj ſzküsnyávi glávo kBougi etak naſzlono je SŠ 1796, 67
naslonìti se -slònim se nasloniti se, biti odvisen: Ovo z-czejla ſze na tvojo ſz. volo naszlonimo KM 1783, 20; na Bo'so volo ſze je Job naſzlono KM 1796, 37; Tam molécſi ſze je czilou naſlono na volo ſzvojega Ocsé nebeſzkoga KM 1796, 106
naslònjeni -a -o naslonjen: Vido je telikájše Jákob Goſzpodna na to leſzficzo naſzlonyenoga KM 1796, 21
naslonìti se -slònim se nasloniti se, biti odvisen: Ovo z-czejla ſze na tvojo ſz. volo naszlonimo KM 1783, 20; na Bo'so volo ſze je Job naſzlono KM 1796, 37; Tam molécſi ſze je czilou naſlono na volo ſzvojega Ocsé nebeſzkoga KM 1796, 106
naslònjeni -a -o naslonjen: Vido je telikájše Jákob Goſzpodna na to leſzficzo naſzlonyenoga KM 1796, 21
Svetokriški
pajčevina -e ž pajčevina: Job pergliha nash leben eni pajzhouni daj. ed., katera ſe hitru preterga ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi, paizhauni daj. ed. (V, 104)
Vorenc
peklenski prid., F7, Charon, Paklenṡki zholnár, ali brodnyk; cocytus, tá tekozha pakle[n]ṡka voda. Job:21; dirae, -arum, prekletve, ali ene norre paklenṡke ṡhene; erebus, -a, -um, paklenṡki; gehena, paklenṡki ogîn, dolina te ṡhaloſti; infernae umbrae, paklenṡki duhovi; orcus, -ci, pakal, ali paklenṡka temnúſt
Vorenc
peniti se nedov, F3, expumare, ſe peiniti, peine dajati, tudi ſpeiniti, peine prózh vrézhi; exspumare, et expumare, ſe peiniti; infremere, perṡketati, s'ṡobmy ṡhkripati od jeṡe ali ṡhaloſti ſe peiniti, ṡnotrai v'ſerzu ṡhalovati. Job:16
Vorenc
Vorenc
počivati nedov., F14, accumbere, pozhivati, doli lèzhi ter pozhivati, bliẛu ſtati, ali leshati; aquiescere, ſe vtolaẛhiti, ſe vkrotiti, ſe v'voliti, perẛaneſti, pozhivati; chroniſsare, djanîa piſſati: tudi pozhivati; conquiescere, pozhivati, od ene rizhy puſtiti, jenîati, nehati; cubare, leṡhati, ſpati, pozhivati; interquiescere, v'meis pozhivati, v'zhaſſi pozhivati, pokoi iméti; meridiari, ob poldnè jeſti, ali ſpati, ali pozhivati. Job.24; pausare, poſtati, pozhivati, ſe odahniti, poſtati, pojemati; quiescere, pozhivati, pozhiti, ſpati, potihniti; recubare, leṡhati, pozhivati; recumbere in herba, na travi leṡhati, ali pozhivati; requiescere, pozhivati, ſpati, tihu biti
Vorenc
poldne s, F2, auster, júg, dulanî veter, od puldne; meridiari, ob poldnè jeſti, ali ſpati, ali pozhivati. Job.24
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 42
Dostopnost