Zadetki iskanja
Svetokriški
Job -a m osebno lastno ime Job: Iob im. ed. leto resnizo je bil sposnal ǀ Job im. ed. je leto shtrajfingo hudizhu voszhil ǀ Job im. ed. je bil poterpeshlivishi ǀ Kaj S. Piſsmu pravi od Ioba rod. ed. ǀ poklizhe hudizha, ter mu prepovei, de nimà Joba rod. ed. umorit ǀ Euagrius odgovorj, de Sathan nej vidil Joba rod. ed. ǀ ſim perſilen ſpet k' Jobu daj. ed. ſe povernit ǀ de bi ona Joba tož. ed. v'nepoterpeshlivoſt perpravila ǀ s. Duh kateri s' kuſi Ioba tož. ed. govorij ǀ skriunoſti, katere ſó skrite pod beſſedami per Jobu mest. ed. ǀ njega poterpeshlivust v'Iobu mest. ed. ǀ shiher ſe more rezhi s' Iobam or. ed. ǀ kaj je s'Iobam or. ed. opravil ǀ ſahvalite vy G Boga is praviga ſerza s' Jobam or. ed. rekozh ǀ ſo perſilene klagovati s' Jobam or. ed. Jób, lat. V Iob, svetopisemski očak (SP Job 1,1)
Svetokriški
gnoj -a m gnoj: gnui im. ed. teh grehou ſe sbera ǀ n'en gnoi tož. ed. ſo ga bily vergli ǀ poln ran na gnoju mest. ed. leshal ǀ Job je molil na gnoiu mest. ed. leshezh, Salomon pak na poſteli ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu mest. ed., inu negnuſnyh meiſtoh pokopleio ǀ Job je molil na gnoiv mest. ed.
Svetokriški
bridkost -i ž bridkost, žalost: britkoſt im. ed. ſe je ugmerala ǀ porodj eniga Synu, temu imè dà Benoni, tu je Syn te britkoſti rod. ed. ǀ pres ſtraha, inu britkuſti rod. ed. ǀ shpot, inu britkoſt tož. ed. bosh imela ǀ kaj s'eno britkost tož. ed. bote imeli ǀ v'taistim peharu, v'Katerem nam napije ſlatkust, nam tudi napije britkust tož. ed. ǀ nemesti Kruha, s'shalostio, inu britkustio or. ed. ijh shpishajo ǀ Job ſe je veſſelil pod britkoſtio or. ed. tega terdiga terpleina ǀ bosh skusil takorshne britkosti tož. mn., kakorshne nikuli nej ſi skusil
Svetokriški
ječa -e ž ječa: Manaſſes je G. Boga proſſil, de bi njega is Babilonske jezhe rod. ed. rejshil ǀ vaſs bode v'to paklensko jezho tož. ed. vergal ǀ kakor eniga faush preroka v'jezho tož. ed. teh levu ſo vrejzhi sturili ǀ ſo veni temni jezhi mest. ed. saperte ǀ bosh spal, kakor Peter v'jezhi mest. ed. s'ketnami svesan ǀ So kakor ene paklenske jezhe im. mn., polne sludjou ǀ ſo yh bilij v'jezhe tož. mn. vergli, inu she hushi ſo zhakali ǀ Kadar je Joannes v'jezhah mest. mn. Chriſtuſeua della shlishal ǀ Job je molil na gnoiv … Manaſſes v' jetzeh mest. mn.
Svetokriški
potrpežljiv -a prid. vztrajen, potrpežljiv: Lazarus je bil poterpeshliu im. ed. m ǀ velik priatel Boshij je bil ta poterpeshlivi im. ed. m dol. Iob ǀ Ta poterpeshliui im. ed. m dol. Job je gouril ǀ poterpeshliva im. ed. ž je bila Ruth ǀ skuſi uſta tiga poterpeshliviga rod. ed. m Joba je takorshnem shugal ǀ kadar en Guspud bi imel eniga hlapza ali deklo, inu de ta dua bi bila tiha, poterpeshliva im. dv. m ǀ je vuzhil ludy, de bi imeli poterpeshlivi im. mn. m biti ǀ bodite li poterpeshlive im. mn. ž v' uaſhijh reuah, inu v' terplejni ǀ shpegu teh poterpeshlivih rod. mn. ǀ v' mej poterpeshlivimy or. mn. ta ner poterpeshlivishi primer.> Job je bil poterpeshlivishi im. ed. m presež.> v' mej poterpeshlivimy ta ner poterpeshlivishi im. ed. m
Svetokriški
pravično prisl. pravično: G. Bug ſe je bil pravizhnu reſerdil zhes Sodomo, inu Gomorro ǀ kar ſe je njemu pravizhnu sdelu je potpiſsal ǀ pravjzhnu, inu andohtliu sazhne shiveti ǀ Ti bi mogal prauizhnu myr timu greshnimu zhloveku odpovedat ǀ de bi brumnu, inu pravizhinu shiveli ǀ glaſs tega reshaleniga, inu pravizknu Serditiga Boga primer.> Pravizhnishi je tem mertuem, kakor pak tem shivim pomagat ǀ sdai pravizhnishi ſe samorio toshit, kakor nekadaj ſe je toshil ta reuni Job zhes ſvoje priatele
Svetokriški
pregovoriti -im dov. 1. pregovoriti: nikar s'lepim, nikar s'hudim njo nemore pregovorit nedol. ǀ Vna Dekelza ſe puſti s' kusi shenkinge, inu oblube pregovorit nedol. ǀ Ieroboama pregovorij 3. ed. de na mejſti praviga Boga ſapovej hudizha molit ǀ Sa tiga volo nas ble pregovorj 3. ed., inu omezhi volnu, inu poterpeſhlivu preneſti nashrezhe, reve inu bolesni ta poterpeshlivi Job, kakor vſa modruſt Salamonava ǀ Gdu je bil Auguſtina pregovuril del. ed. m, de ſvojo Minichearsko kezerio je bil ſapuſtil ǀ s'leto oblubo bi vezh ludij pregouoril del. ed. m ǀ Judouska Gospoda je bila pregovorila del. ed. ž ta gmain folk, de ima Barabba reshit ǀ ty kateri ſó bily shnjo kryvi ſo bily to Firshtinio pregovorili del. mn. m, de bi rekla, de Euphroſinus en bogaboyezhi Mladenizh je ny ſilo ſturil ǀ De bi one Agatho pregovorile del. mn. ž, inu sapelale 2. spregovoriti: bo s'mano aifral, de nebom ſmela s'zhlovekam pregovorit nedol. ǀ Nej sadoſti, de mu nezh hudiga neſturish, ali voszhish, ampak de ſe shnym ſpravish, priasnoſt ponovish, de shnym pregovorish 2. ed., de ga posdravish, inu lepu pogledash ǀ s' tvoim blishnim tulikajn zhaſſa nej ſi pregovuril del. ed. m, ga nej ſi posdravil kadar ſi ga ſrezhal
Svetokriški
premišljajoč delež. premišljujoč: K'poterdejnu tiga shlushi tu Kar samerKaio neKateri S. Vuzheniki, premishleozh taiste beſsede S. piſsma ǀ poterpeshlivi Job ſe je veſſelil pod britkoſtio tega terdiga terpleina, kateru Bug je bil njemu poslal, premishleozh; de tu kratku terpleine na ſemli, bo njemu ſashlushilu tu vezhnu nebesku veſſelje na vnem ſvejti ǀ S. Evangeli, de bi nas opominal zhaſtiti, inu moliti ta S. S. Sacrament, kateriga skriunoſt, inu urednoſt premisleozh S. Bernardus je bil saupyl ǀ ſe troshtam, de leto premiſleozh nyh shiveinie bodo pobulshali ǀ Oh kaj s'en ſtrah, kaj s'ena britkost bo takrat te greshne obshla! kateru premiſhleozh je djal S. Bernardus ǀ premishleoz to posledno uro Svetniki ſe ſo potili
Svetokriški
pretrgati -am dov. 1. pretrgati, strgati: Ah pretergaj vel. 2. ed. lete shtrike ǀ Gdu je bil pretargal del. ed. m te mozhne, inu debele ketne 2. utrgati se: en dan ſe bodo oblaki pretargali del. mn. m, inu vſe potopili 3. prekiniti se: de Muſica ſe nepretarga +3. ed., inu ne ſmejsha pretrgati se pretrgati se, strgati se: Job pergliha nash leben eni pajzhouni, katera ſe hitru preterga 3. ed. ǀ Struna na Zitrah lepu danas poje, polè ſe pretarga 3. ed., jutre nebo vezh pejla
Svetokriški
resnično prisl. 1. res: Vſe letu je resnizhnu, ali vender meni ble dopade Pſalmiſt, kateri pravi ǀ gvishnu, inu reſnizhnu de takuſhni nebodo polonani ǀ samerka Prerok de je reſnizhnu kar je G. Bug od taiſtih govuril ǀ tu je riſnizhnu kar jest danaſs oſnanem ǀ Ah gvishnu, inu riſnizhnus je, de 2. resnično, dejansko: v'tem s. vbloti ſe najde resnizhnu ſyn Boshy s'ſvojo Boshjo, inu zhlovesko naturo ǀ Reſnizhnu vam poveim, de nei ſim takorshne viere neshal v' Iſraelski desheli 3. pravilno: reſnizhnu djal S. Leo Papesh ǀ Sa tiga volo resnizhnu je djal Hippocrates ǀ riſnizhnu je djal Tertullianus ǀ Kakor risnizhnu govory S. Hieronimus 4. z vso pravico: reſnizhnu ſe more Chriſtus toshit kakor nekadai ſe je toshil Job zhes ſvoje domazhe ǀ leta Sveta Zerku, resnizhnu ſe more hualit, inu shtimati ǀ Caſſiadorus je djal, de resnizhnu ſe more ta ſvejt, moriu perglihat ǀ de bi v'taisti pusledni uri riſnizhnu mogal rezhi s'S. Paulam 5. pošteno: imamo modruſt poſvejtno ſanizhovati, pravizhnu, resnizhnu andlat, inu shivit primer.> En Katolish Karshanski Vuzhenik bi nebil mogal reſnizhnishi govorit ǀ obedn nej reſnizhnishi povejdal, kakor Salamon ǀ S. Peter bi nebil mogal resnizhnishi odgovorit ǀ she resnizhniski je govuril uni, kateri je djal ǀ Eua bi bila riſnizhnizhniſhi rekla, de ona je shla hudizha motit
Svetokriški
Salomonov -a prid. Salomonov: ſi taushenkrat shlahniſhi, kakor Salamonau im. ed. m Tron ǀ nas ble pregovorj, inu omezhi volnu, inu poterpeſhlivu preneſti nashrezhe, reve inu bolesni ta poterpeshlivi Job, kakor vſa modruſt Salamonava im. ed. ž ǀ dan na Kateri nepade toshba Iobaua, nij joKaine Davidavu, nij Klaguajne Salamonavu im. ed. s ǀ Kadar en ſvetau oblak je bil napolnil Tempel Salamonau tož. ed. m ǀ je vidil taisti zhastiti Tempel s'sijdan veliKu lepshi Kakor ſalamonau tož. ed. m ǀ kaj s'ene shtrajfinge bi bil uredn taiſti, kateri bi bil uni zhudnu lepi inu shlahtni Tempel Salomonau tož. ed. m poshgal ǀ kadar Salamonovo tož. ed. ž modruſt doſezhi bi bila mogla ǀ koku bi bil on mogal potalashit tu reshalenu ſerze Salamonavu tož. ed. s ǀ katera sta veliku vezh vredna, kakor vſi ſalamonavi im. mn. m shazi ǀ poterdene oſtaneo beſſede Salamonave im. mn. ž ǀ Taku resklada lete beſſede Salamonave tož. mn. ž ta Vuzheni Albertus ǀ kar ſtoy sapiſſanu v' bukvah Salamonavih mest. mn. Prigvuorah → Salomon
Svetokriški
temveč vez. 1. temveč: jest pak ne gledam na letu, temuzh na beſsede S. Augustina ǀ neproſsim sa sdravje moje dushe, temuzh mojga teleſsa ǀ ti Duhouni Arzati ne bodo mogli tuoje rane osdravit; temush tuoje rane bodo stuprau vezh sazhele gniti, inu smerdejti ǀ raunu kakor per comedij ſe negleda, kdu je krajl, ali goſpud, ali kmet, tẽuzh gdu ſna dobru ſvojo perſono na prei perneſti ǀ nikar li eno ſamo kaplo tamuzh vſo ſvojo Reshno kry ǀ ony ſi nej ſo bily sbrali zhaſt, shazhe, inu gnado krajla Antioha, kakor on ym je obetal, temozh ſi ſo bily isvolili eno ſtrashno, ino britko ſmert 2. ampak: obena nej bila vredna v'ſvojm teleſſhj noſſit Synu Boshiga, temush ſama Maria Divjza ǀ nei mogal lepshi leto reſnizo poterdit Job, tamuzh kadar je dial ǀ en ſam nemore nezh opravit, temuzk more od drugih pumozh imeti 3. razen: mu neſaupaio, temuzh de s'piſſmam poterdi ǀ ſam nezh nyma, temuzh kar ſpetlà Geselska beseda je nastavljena po etimološkem načelu, saj beseda izvira iz zveze *těmь vě̋t'e; → semveč.
Svetokriški
trd -a prid. 1. trd, trden: kadar dolgu leshj, de ſonza nevidi en tard im. ed. m led, inu tudi criſtol rata ǀ Thomash terd im. ed. m kakor diament nej hotel verjeti ǀ Kumaj lete ſe je bil doteknil ta terdi im. ed. m dol. diamant Thomash ǀ ta tardi im. ed. m dol. glaſh Chryſtal bò veno slatko, inu nuzno shpisho ſe preobernil ǀ kosha na kolenah je bila taku tarda im. ed. ž, inu debela ratala, kakor ene comele ǀ postela ſe vam bo terda im. ed. ž, kakor kamen sdela ǀ kadar tu grosdie je tardu im. ed. s kiſsilu, grenku, inu vesdravu ǀ Ste kadaj shlishali, ali samerkali Nem. Nem. naturo tiga Shlahtniga, inu terdiga rod. ed. m Diamanta ǀ is ene tarde rod. ed. ž Skale frishna voda ſvera ǀ tardimu daj. ed. m kamenu bi ſe bil imel ſmilit ǀ terdimu daj. ed. m kamenu bi ſe imel ſmilit ǀ eni tardi daj. ed. ž ſkali bi ſe imel ſmilit ǀ tard tož. ed. m kruch ſo jedli ǀ katira kry omezhj cilu ta terdi tož. ed. m dol. diamant ǀ tardo tož. ed. ž kosho ſlèzhe, inu supet po ſvoij navadi ſe savia ǀ kei bo nashal takushnu tardu tož. ed. s oblazhilu ǀ tu terdu tož. ed. s shelesu taku dolgu tauzh ǀ umreti pak je hotel nag na tem terdem mest. ed. m krishu perbit ǀ na tem terdim mest. ed. m krishu ǀ s'enem tardem or. ed. m kamenam pot glavo ſo leshali ǀ v'kaj s'eni vishi taku terdi im. mn. m djamanti ſe morio omezhiti ǀ kadar ſe ſaina de terde tož. mn. m orehe griſe ǀ sa koſti, inu tarde tož. mn. ž skorie, katere njemu Gospodar dà, vſyh vishah paſs ſe njemu hualeshen iskashe ǀ pelen, inu terde tož. mn. ž koſti vshafaio 2. strog: Gdu ſe bode podstopu sdaj ſodit Krajla Cambiſa de je bil prevezh oster, inu tard im. ed. m ǀ taku terd im. ed. m, inu oſter ſe iskashe pruti taiſtom kateri v' Tempelni ſo kupzhuvali ǀ de bi taKu tardt im. ed. m, inu oſter s'temy drugimi nebil ǀ Nezh nepomaga ta tardi im. ed. m dol. poſt Curianu Philoſophu ǀ neketeru ſtu leit potle je taku tarda im. ed. ž ta sapuvid ludem naprei prishla ǀ od katere tarde rod. ed. ž sapuvidi S. Peter je dial ǀ Sdaj enimu ostrimu, inu tardimu daj. ed. m oblastniku ǀ koku ti samoresh en tak tard tož. ed. m post dershati ǀ Polona nikar li ta terdi tož. ed. m dol. poſt S. Joannesa karſtnika ǀ Ceſarſtvu je bil sapustil, inu venem Kloshtru tardo tož. ed. ž pokuro dellal ǀ ſvoje truplu s'poſtam, inu tardo or. ed. ž pokuro martrat ǀ Vy nejſte tulikajn s' poſtam, inu s'terdo or. ed. ž pokuro ſmartrali vaſhe truplu, kakor Iacob Puszhaunik 3. neusmiljen: Tard im. ed. m je ratal, sa volo te hude navade ǀ moje ſerze je tardu im. ed. s kakor kamen ǀ Serze tiga greshnika bò terdu im. ed. s ratalu ǀ gdu bo taku terdiga rod. ed. s serza ǀ satoraj ſte takorshniga tardiga rod. ed. s ſerza, kakor Judesh Iskariot ǀ on je urshoh de imate taku tardu tož. ed. s ſerze ǀ bo omezhil tu terdu tož. ed. s neuſmilenu ſerce teh Iudou ǀ hudizh je na njega terdom mest. ed. m ſerzu ſydel ǀ de bi naſha tarda im. mn. s ſerza ſe omezhila ǀ ſerza takorshneh hudobnih karshenikou taku terda im. mn. s rataio ǀ Kej ſo sdaj taiſte terde im. mn. ž/s kamenitve ſerza ǀ omezhiti tudi ſvoja tarde tož. mn. ž/s ſerza ǀ je bil pregovuril taiſte taku terde tož. mn. ž/s, inu oherne ſerza 4. hud, naporen, težek: ſlasti en terd im. ed. m, inu teshak ſtan je ſakon ǀ ſe ſo bily rejshili od tarde rod. ed. ž shlushbe Faraonave ǀ od te terde rod. ed. ž shlushbe faraonave ǀ Job ſe je veſſelil pod britkoſtio tega terdiga rod. ed. s terpleina ǀ Nuna rata, enu tardu tož. ed. s shivejnie pele 5. neumen: dokler ima terdo tož. ed. ž glavo, ſe nezh glave nepopade 6. popoln: do terde rod. ed. ž nozhj vkupaj lebaio, inu pyanzhuaio primer.> Gdu je bil terdeishi im. ed. m djamant kakor S. Thomash ǀ O ſerze tardeishi im. ed. s kakor skala ǀ she neusmileniſhi, inu terdejshi im. ed. m pruti Iſraeliterjom ratal ǀ ti bi tardeishi tož. ed. s ſerze imel ǀ en tatushen bi tardeshi tož. ed. s ſerze imel kokar je ta terd kamen ǀ Kir terdejshi tož. mn. s ſerza kakor je Djamant prezej omezhij trde glave trmoglav: ſa tiga volo só shene taku tarde glave, de vſe po ſvoj glavi hozheo imeti
Svetokriški
veseliti -im nedov. razveseljevati: Bom li jeſt mojo mosht puſtila, kateri Bogove, inu zhloveke veſſely 3. ed. ǀ sakaj Angele shalite, inu hudizhe veſſelite 2. mn. veseliti se veseliti se: imaio urshoh ſe veſſeliti nedol., inu nikar klagovati ǀ imajo danaſhni dan ſe veſseliti nedol. vſe shene ǀ Leta je dan, kateriga G. Bug nam je dal, de ſe imamo ueſſeliti nedol. ǀ ſe veſſelit nedol., ob taiſti uri ǀ Jeſt ſe veſſelim 1. ed. de vaſſ videm shaloſtne, inu sgrevane ǀ ti ſe veſſelish 2. ed. nad ſmertio tvojga lubiga Lazaruſa ǀ njega neſrezhi ſe veſselish 2. ed. ǀ ti pak kadar Boshijo sapuvid prelomish ſe veſelish 2. ed. ǀ sdaj vshe v' nebeſſih ſe veſſeli 3. ed., inu oblizhe Boshie vshiva ǀ Se veſſelj 3. ed. tudi dusha Ranziga Nem. ǀ v'serzi pak ſe veſselij 3. ed. ǀ ta zhaſs ſe veſselj 3. ed. ǀ ſe nejoKa, temuzh susebnu ſe veſsedlj 3. ed. vus volni svejt ǀ ſe veſſelimo 1. mn., inu praſnujemo ǀ Angeli v'Nebeſsih ſe veſselè 3. mn. ǀ Se veſſelè 3. mn. Svetniki videozh de ſe vgmeraio shlushabniki Boshy ǀ hudizhy ſe veſſele 3. mn. ǀ Kadar ga doperneſsò ſe veſsele 3. mn., inu hualio ǀ Angely v' Nebeſsyh ſe veſselio 3. mn. nad tvojm preobernejnam ǀ Veſſelimoſe vel. 1. mn., inu zhaſt dajmu Bogu ǀ Veſselite vel. 2. mn. ſe li vy Angeli ǀ Li veſselite vel. 2. mn. ſe ǀ Veſselil del. ed. m ſe je ozha Nebeſhki ǀ Job ſe je veſſelil del. ed. m pod britkoſtio tega terdiga terpleina ǀ Gdu tedai bi ſe neveſſilil +del. ed. m danas ǀ Natalia ſe je veſſelila del. ed. ž ǀ vashe ſerze bo … ſe veſselilu del. ed. s ǀ vſe ſe je veſſelelu del. ed. s, sunaj Lucifera ǀ Veſselili del. mn. m ſe ſo ſuſebnu Archangeli ǀ s' Chriſtuſam v' Nebeſſih ſe bomo veſſelili del. mn. m ǀ Angeli ſe ſo nad tem svetom Rojstvom veſselilij del. mn. m ǀ Veſſeleli del. mn. m ſò ſe mertvi kateri s' Chriſtuſam ſo bili ſmerti vſtali ǀ vſe ſtuary ſo ſe veſſelile del. mn. ž ǀ tudi druge ſoſſede je vabila de bi ſe Veſselile del. mn. ž
Svetokriški
zmešnjava -e ž zmeda: Achor hozhe rezhi, smeshnaua im. ed., shraj, inu ropotaine ǀ taiſti ſtrashni ſodni dan bò poln ſmeshnave rod. ed., kakor je prerokoval Saphonias ǀ Strah, inu druge ſmeshnave im. mn. snoterne nej ſò v'oblaſti zhloveka ǀ Job je djal, de leben tiga zhloveka je veiter, katere ſmeishnave tož. mn., inu teshave s'ſabo perneſſe ǀ V' velizih Smeshnavah, inu v' skushnavah mest. mn. ſe najde zhlovek v' taiſti posledni uri
Svetokriški
Jobov -a prid. Jobov: shegnani dan na Kateri nepade toshba Iobaua im. ed. ž ǀ Origines nemore sadosti ſe prezhudit, inu prehualit to veliko ſkerb Iobavo tož. ed. ž ǀ Iobavi im. mn. m prijately ſo ſe bily preshtrashili ǀ Jobavi im. mn. m Synovi, inu Hzhere jo nej ſo guishnu zhakali ǀ Takorshni ſo bily Jobavi im. mn. m Priateli ǀ G. Bug je bil ta ſvit dal Jobavem daj. mn. Priatelom ǀ Jeſt nemorem sgruntat lete beſſede Jobave tož. mn. ž → Job
Svetokriški
ležeč -a prid. ležeč: Job je molil na gnoiu leshezh im. ed. m ǀ ſo njega taku reuniga, inu nadlushniga na ſmerdezhim gnoju leshezhiga tož. ed. m ži. vidili ǀ vidi to ardezho moſhno leshezho tož. ed. ž ǀ Pater hitru tezhe k'tej bolni, io najde vſo respraskano, inu odarto na poſteli mertvo leſhezho tož. ed. ž (na tem) je ležeče (to) je pomembno: Vidite Nem. Nem. kulikajn je leshezhe na tej minuti, katira nas poſtavi v' nebeſſa, ali pak v' paku ǀ Vni Dohter jo da s'eno krono, katera mu je dana, de bi enu piſsmu reſtargal na katerim je bilu veliku leshezhe ǀ Jeſt menem, de nej na ſvejti diaina, na katerem bi bilu tulikajn leshezhe, kakor eno dobro ſmert ſturiti ǀ na beſſedi je veliku leshezhe, sa tiga volo ſo hoteli Chriſtuſa na beſſedi sapopaſti ǀ Kaj s'ene sapuvidi v'nih deshelah imaio, na Katereh je nar vezh leſezhe? Odgouorij ner poprej en Rimiski Goſpud, de v'Rimi je ta nar vekshi sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nijh Boguvom, inu Tempelnom na veliko ležeč pomemben: Henricus Engelenderski krajl, kateri rauen morja je prangal, inu naveliku leſsezhe tož. mn. ž rizhy je premisloval
Svetokriški
pajčevina -e ž pajčevina: Job pergliha nash leben eni pajzhouni daj. ed., katera ſe hitru preterga ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi, paizhauni daj. ed. (V, 104)
Svetokriški
Behemot -a m osebno lastno ime Behemot: Gre Behemot im. ed. ǀ ſe oberne k' Behemothu daj. ed. ǀ inu pluni v Behemotha tož. ed. ǀ Lucifer … poklizhe Generala Behemata tož. ed. Behemót, eden Luciferjevih poveljnikov, v SP poimenovanje neke velike štirinoge živali, verjetno povodnega konja: Poglej Behemota, ki sem ga naredil kakor tebe, hrani se s travo kakor govedo (SP Job 40,15).
Svetokriški
Hus m zemljepisno lastno ime Uc: en ſam Iob v'tej deſheli Hus im. ed. pravizhin ſe je nashal (I/2, 139) Úc, lat. V Hus, Jobova domovina (SP Job 1,1)
Število zadetkov: 20
Dostopnost