Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
a m, F2, elementum, tudi ti puſtobi a, b, c; magister pedareus, kateri otroke vuzhy, a, b, c
Svetokriški
a, b, c s abeceda: lete ſò vashe vſakadajne litanie, katere proijete, letu je A, B, C im. ed., kateru vaſhe otroke vuzhite (II, 346) ǀ Hugo Cardinal enu cellu A, B, C tož. ed., ſturj od grehou, katiri is jeſika prideio (V, 199) ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie piſsmu, aku je prav A, B, C tož. ed., piſsal (I/1, 206) Zapis proijete je tiskarska napaka namesto poijete.
Celotno geslo Pohlin
A B C [ā bẹ̄ cẹ̄nepopoln podatek] večbesedna leksemska enota

začetek slovarja

Celotno geslo Pohlin
abecedika [abecedíka] samostalnik ženskega spola

učbenik za začetni pouk branja in pisanja; abecednik

Celotno geslo Pohlin
abecedikar [abecedȋkar] samostalnik moškega spola

učenec, ki se uči abecede; abecedar

Celotno geslo Pohlin
abecedikarjev [abecedȋkarjev] pridevnik

abecedarjev

Celotno geslo Pohlin
abecedikarski [abecedȋkarski] pridevnik

abecedarski

Svetokriški
Alanus m osebno lastno ime Alanus: Beatus Alanus im. ed. pak kodarkuli je hodil zheſzhena ſi Maria je molil ǀ kakor nas sagvisha B. Alanus im. ed. Alanus ab Insulis, frc. Alain de l'Isle (pribl. 1128–1203), menih, ki so ga zaradi njegove mnogostranske učenosti imenovali doctor universalis.
Svetokriški
Alberik -a m osebno lastno ime Alberik: Enkrat ſe je bila prikasala Alberiku daj. ed. Appatu (III, 455) ǀ B. Alberico daj. ed. Ordna S. Bernarda je bila pernesla eno belo kuto (IV, 315) Sv. Alberík (pribl. 1050–1109), opat v Cîteauxu
Svetokriški
Albinus m osebno lastno ime Albin: Albinus im. ed. per eni vezhery je bil ſnedil 100 rib, 100 tiz, 10 dyn, 20 liberz grosdja, 300 aushtrih, 500 fih (IV, 292) ǀ Jeſt ſi nejſim letu ſmislil, ampak B. Albinus im. ed. Alcuinus, katiri je djal (V, 180) 1. Neki požeruh z imenom Albínus 2. → Alkuinus
Svetokriški
Alkuinus m osebno lastno ime Alkuin: Alcuinus im. ed. odgovorj (II, 50) ǀ Alcuinus im. ed. pravi, de ſonze je zhaſt tiga ſvejta (III, 332) ǀ Jeſt ſi nejſim letu ſmislil, ampak B. Albinus Alcuinus im. ed., katiri je djal (V, 180) Albín Alkuín (735–804), teolog, svetovalec in učitelj Karla Velikega; → Alkimus 2.
Celotno geslo Pohlin
b [bogȃ]

črka b

PRIMERJAJ: boga

Vorenc
b m, F2, elementum, tudi ti puſtobi, a, b, c; magister pedareus, kateri otroke vuzhy, a, b, c
Svetokriški
b nepreg. m (črka) b: ta pustob A, nej kakor ſim ga jest napiſsal? B im. ed., je umasan (I/207) ǀ Ta pushtob B im. ed., Brumnost je prevezh vmadeshen (I/1, 208)
Svetokriški
b. krajšava blaženi: kaj pravi B. im. ed. Simon ǀ nas vuzhij B. im. ed. Alanus Ni jasno ali se je krajšava brala kot lat. beatus ali kot sloven. blaženi. V lat. je izpisana zelo redko, npr. Beatus Alanus (III, 431), v sloven. pa sploh ne. Podobna dilema je pri → s., ki se lahko bere kot lat. sanctus ali kot sloven. sveti, medtem ko se → v. lahko bere le kot lat. venerabilis, saj se sloven. prevedek glasi častiti, → častit.
Pleteršnik
bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi (zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.-C. (Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.-Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana-Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.
Pleteršnik
bȃbištvọ, n. das Hebammenwesen, die Hebammenkunst, Mur., Cig., Jan., nk.; b. je skrajšan del porodništva, Vod. (Bab.).
Pleteršnik
bȃbjak, m. 1) der Weibernarr; ves b. je, Jurč.; — 2) babják, feiger Mensch, kajk.-Valj. (Rad); — 3) bȃbjak, wilder Salvei (salvia silvestris), Spodnja Idrija-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
bȃcəlj, -clja, m. 1) ein Pfropf aus gefaserter Leinwand: b. preje, Cig.; — 2) die Schoppnudel, V.-Cig.; — prim. facelj.
Pleteršnik
bacljȃnje, n. das kleinschrittige Gehen (z. B. der Kinder), Z.
Število zadetkov: 1539