Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Sinonimni
azíl -a m
zaščita, zatočišče, ki ga da tuja država političnemu emigrantupojmovnik
SINONIMI:
ekspr. gostoljubje, knj.izroč. pribežališče, knj.izroč. zatočišče, knj.izroč. zavetišče, knj.izroč. zavetje
GLEJ ŠE SINONIM: zavetišče
Geografija
azilánt -a m
SSKJ²
begún -a m (ȗ)
star. kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo; begunec: beguni pred Turki / loviti vojaške begune dezerterje
Pravopis
begún -a m, člov. (ȗ) star. begunec
SSKJ²
begúnček -čka m (ȗ)
manjšalnica od begunec: nabiralna akcija za alžirske begunčke
SSKJ²
begúnec -nca m (ȗ)
kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjo: pognali so se za beguncem; goriški begunci v prvi svetovni vojni / vojaški begunec dezerter
// kdor se izseli v tujino iz političnih vzrokov; emigrant: politični begunec je zaprosil za azil
Pravopis
begúnec -nca m z -em člov. (ȗ)
begúnka -e ž, člov. (ȗ)
begúnčev -a -o (ȗ)
Celotno geslo Sinonimni
begúnec -nca m
kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjopojmovnik
SINONIMI:
star. begun, ekspr. begunček, redk. bežec, zastar. pobeg1, zastar. prebeg, publ. prebežnik
GLEJ ŠE: dezerter, emigrant
Celotno geslo Etimološki
begȗnec – glej bežáti
Pleteršnik
bẹgȗnəc, -nca, m. = begun, Cig., Jan., nk.
Pravo
begúnec -nca m
Geografija
begúnec -nca m
Celotno geslo Kostelski
begunec ► beˈguːnc -a m
Celotno geslo Pohlin
bezljaj [bezljȃj] samostalnik moškega spola
  1. begunec
  2. kamnu podobna tvorba iz neprebavljivih snovi v želodcu prežvekovalcev; bezoar
Celotno geslo Etimološki
bežáti -ím nedov.
SSKJ²
béžec -žca m (ẹ̑)
zastar. begunec: val bežcev me potegne skoraj čez v sovražne vrste (E. Rostand – O. Župančič)
Celotno geslo Pohlin
bežeč [bežȅč] samostalnik moškega spola

begunec

SSKJ²
dezertêr -ja m (ȇ)
kdor pobegne od vojakov ali iz boja, vojaški begunec: dezerterja so ustrelili; sodili so mu kot dezerterju; dezerterji (iz) armade; po gozdovih so se klatile trume dezerterjev; pren. dezerterji iz organizacije
Pravopis
dezertêr -ja m z -em člov. (ȇ) |ubežnik, vojaški begunec|
dezertêrka -e ž, člov. (ȇ)
dezertêrjev -a -o (ȇ)
Celotno geslo Kostelski
dezerter ► dezerˈteːr -ja m
Število zadetkov: 42