Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Prekmurski
Bèlgrad -a m Beograd: Belgrád razderé KOJ 1848, 26; nasega poglavársztva zastôpnika v-Belomgrádi vöospotali AIP 1876, br. 5, 3
Celotno geslo Pohlin
Beligrad [bẹ́ligrad] samostalnik moškega spola

srbsko mesto Beograd

Svetokriški
Beli Grad m zemljepisno lastno ime Beograd: Soliman Selimanau Syn je bil padil v' Ogersko deshelo, ter Ogre je bil premagal, inu ym je bil vſel Beli Grad tož. ed., inu Budo Krajlevu prebivalszhe (IV, 162) Sulejman II. Veličastni je 1521 zavzel Beograd in 1526 porazil Ogre pri Mohaču.
Celotno geslo ePravopis
beloruski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
beloruska belorusko pridevnik
IZGOVOR: [belorúski]
Celotno geslo ePravopis
Beograd
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Beograda samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
glavno mesto Srbije
v prenesenem pomenu vlada, ki ima sedež v Beogradu
IZGOVOR: [béograt], rodilnik [béograda]
BESEDOTVORJE: Beograjčan, Beograjčanka, Beograjčanov, Beograjčankin, beograjski
Pravopis
Béograd -a m, zem. i. (ẹ̑) |glavno mesto ZRJ|: v ~u
béograjski -a -o (ẹ̑)
Béograjčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Béograjčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Celotno geslo ePravopis
beograjski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
beograjska beograjsko pridevnik
IZGOVOR: [béograjski]
ZVEZE: beograjski sporazum
PRIMERJAJ: Beograjski mir
Pravopis
Bg -- [bəgə̀] m, simb. (ə̏) Beograd
Celotno geslo Frazemi
gôra Frazemi s sestavino gôra:
bíti náše gôre líst, bíti [tàm] za devêtimi gorámi, da bi gôre premíkal, práva gôra, premíkati gôre, [samó, le] vŕh ledéne gôre, [tàm] za devêtimi gorámi [in vodámi], vêlik kot gôra, za devêto goró
Celotno geslo Frazemi
igránje Frazemi s sestavino igránje:
igránje na čústvene strúne, igránje z odpŕtimi kártami, igránje z ôgnjem, igránje z življênjem
Celotno geslo Frazemi
kóža Frazemi s sestavino kóža:
báti se za svôjo kóžo, bíti krváv pod kóžo, bíti v dôbri kóži, bíti v kóži kóga, bíti v slábi kóži, dobíti kúrjo kóžo, dôbro se počútiti v svôji kóži, doživéti kàj na lástni kóži, dragó prodáti svôjo kóžo, dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže, držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže], iméti debélo kóžo, iméti kóžo debélo kot slòn, iméti kúrjo kóžo, iméti slônjo kóžo, iméti slônovo kóžo, iméti tŕdo kóžo, izkúsiti kàj na lástni kóži, kómu je kàj písano na kóžo, kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže, kúrja kóža, móker do kóže, na lástni kóži, ne bíti v dôbri kóži, ne môči iz kóže kóga, ne môči iz [svôje] kóže, ne počútiti se dôbro v svôji kóži, ne počútiti se nàjbólje v svôji kóži, nosíti svôjo kóžo napródaj, občútiti kàj na lástni kóži, odnêsti célo kóžo, odnêsti zdrávo kóžo, oskúbsti kóga do kóže, preizkúsiti kàj na lástni kóži, premóčen do kóže, premočíti do kóže, prepričati se na lástni kóži, reševáti svôjo kóžo, rešiti svôjo kóžo, s kóžo in kostmí, sáma kóst in kóža je kóga, skočíti iz kóže, slabó se počútiti v svôji kóži, trésti se za svôjo kóžo, vólk v óvčji kóži, vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže, zlésti pod kóžo [kómu]
Celotno geslo Frazemi
kupčíja Frazemi s sestavino kupčíja:
krávja kupčíja, skleníti krávjo kupčíjo, sklépanje krávjih kupčíj, sklépati krávje kupčíje
Celotno geslo Frazemi
mêja Frazemi s sestavino mêja:
do skrájne mêje, do skrájnih mêj, iméti svôje mêje, preségati vsè mêje, tó preséga vsè mêje, v razúmnih mêjah, vsáka stvár imá svôje mêje, vsè imá svôje mêje
Celotno geslo Frazemi
oblák Frazemi s sestavino oblák:
bíti v oblákih, čŕni obláki se zbírajo nad kóm/čím, čŕni obláki se zgrínjajo nad kóm/čím, dvígniti oblák prahú, gradíti gradôve v oblákih, gradíti zláte gradôve v obláke, kàj je [šè]v oblákih, nevíhtni obláki se zbírajo nad kóm/čím, obljúbljati gradôve v oblákih, pásti z oblákov, plávati v oblákih, postávljati gradôve v oblákih, témni obláki se zgrínjajo nad kóm/čím, zídati gradôve v oblákih, zídati zláte gradôve v obláke, živéti v oblákih
SSKJ²
oriènteksprés in Oriènteksprés in oriènt eksprés in Oriènt eksprés -a m (ȅ-ẹ̑)
nekdaj ekspresni vlak, ki vozi iz Pariza v Carigrad: orientekspres ima eno uro zamude; iz Ljubljane se je z orientekspresom odpeljal v Beograd
SSKJ²
potováti -újem nedov. (á ȗ)
1. premikati se iz kraja v kraj, zlasti s prevoznim sredstvom: potovati po železnici, z avtomobilom, letalom; potovati v skupini; potovati peš; pren. njegove misli potujejo od spomina do spomina
// ekspr. premikati se kam sploh: kazalci potujejo od številke do številke; oblaki potujejo po nebu; steklenice potujejo po tekočem traku / sonce potuje na zahod
2. s prislovnim določilom opravljati določeno daljšo pot: koliko časa si potoval do tja; potovati okoli sveta; potovati v mesto; tokrat smo dolgo potovali; srečno potuj / potovati na počitnice; pren. pismo je potovalo dva tedna
3. prehajati, prenašati se: dražljaj potuje po živcu v možgane
● 
ekspr. nato je spis potoval k javnemu tožilcu je bil poslan; ekspr. potovati s prstom po zemljevidu s premikanjem prsta po njem označevati smer potovanja
♦ 
etn. potujemo v Beograd otroška igra s petjem, pri kateri eden od igralcev z dotikom izbere drugega igralca, da se mu pridruži
    potováje star.:
    potovaje po deželi, je videl veliko zanimivega
    potujóč -a -e
    1. deležnik od potovati: potujoč po tujini, je obiskal več znanih mest; potujoč priti v mesto; potujoči oblaki
    2. ki opravlja svoje delo, službo tako, da se premika iz kraja v kraj: potujoči igralec, pevec, prodajalec / potujoči kino; potujoča knjižnica, razstava; potujoče gledališče gledališče, ki nima stalnega poslopja, prostora in ima svoje predstave v različnih krajih
    ♦ 
    fiz. potujoče valovanje valovanje, pri katerem se valovni vrhovi in doli širijo po prostoru; ptt potujoča pošta nekdaj pošta, ki posluje v posebnem vozilu, navadno vagonu
Jezikovna
Pridevniška oblika imena »Novigrad«

Kaj je pravilnejše novo- ali novigraški ali novo- in novigrajski?

SSKJ²
simplóneksprés in Simplóneksprés in simplón eksprés in Simplón eksprés -a m (ọ̑-ẹ̑)
ekspresni vlak, ki vozi skozi simplonski predor iz Pariza v Beograd: peljati se, potovati s simplonekspresom
Jezikovna
Sklanjanje imena »Novigrad«

Novigrad v Istri. Ali je sklanjanje v Novigradu pravilno ali pa je res prav (po moje napačno) v Novem gradu, pred Novim gradom?

SSKJ²
sotóčje -a s (ọ̑)
kraj, kjer se stekata reki, potoka: Beograd leži ob sotočju Donave in Save / ekspr. sotočje ledenikov
 
knjiž. sotočje v Panonski kotlini sovodenj
Število zadetkov: 21